Napaka, ki jo je pri odnosu do uporabnikov naredil Sony med napadi na njihovo omrežje, ko napada najprej niso priznali, nato pa so ga, a so obenem trdili, da ni prišlo do odtujitve osebnih podatkov, ni prvi »kiks« tehnoloških podjetij. Zbrali smo nekaj »škandalov«, ki so zaznamovali zadnji dve desetletji.

Analitiki se strinjajo, da bo imel Googlov 12,5-milijardni dolarski nakup Motoroline divizije, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo mobilnih telefonov, velik vpliv na prihodnost tehnološke industrije. Vrednostno je sicer manjši od AT&T-jevega prevzema ameriškega operaterja T-Mobil USA (39 milijard dolarjev), vendar neprimerno pomembnejši. Kar je možno tudi argumentirano podkrepiti.

Ko je Simobil presenetil z napovedjo »davka« (kot ga imenujem) na uporabo mobilnega telefona oziroma (po njegovem) s povračilom za vodenje naročniške številke, sem se o tem neformalno pogovarjal tudi s ljudmi drugih operaterjev. In veste, kaj so mi povedali? Da je to trend, ki ga je zaznati tudi v tujini. Nič negodovanja ali trditev, da mi pa tega nikoli ne bomo uvedli.

Konec avgusta je odjeknila novica, ki so jo po tihem vsi že nekaj časa pričakovali. Steve Jobs, karizmatični vodja Appla, ikona in pionir osebnega računalništva, se je umaknil z vodstvenega položaja. Razlog je huda bolezen, ki je bila dolga leta zavita v skrivnost. Leta 2004 je zaradi raka na trebušni slinavki prestal operacijo, pet let pozneje pa so mu presadili jetra, zato je bil iz podjetja odsoten šest mesecev.

Če ne bi bilo posameznikov, ki besedo za besedo primerjajo star zakon in besedilo predlaganega novega zakona, bi marsikaj preprosto spregledali. V veljavnem kazenskem zakoniku se prvi odstavek 148. Člena glasi: »Kdor z namenom prodaje neupravičeno uporabi eno ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do treh let.«

V zadnjih letih smo priča precejšnjemu razcvetu spletnih storitev, ki omogočajo poslušanje glasbe, z manjšimi »dodatki« pa tudi njeno snemanje. Stvar je šla tako daleč, da so postali torrenti, Mule in podobne zadeve že nepotrebne. Potrebujemo le brskalnik in glasba je pri nas. Kaj pa o tem mislijo glasbeni založniki? Bodo vrgli puško v koruzo ali so se še pripravljeni bojevati?

Sporočilo svetovne zdravstvene organizacije WHO je jasno, da bolj jasno skoraj ne bi moglo biti. Delovna skupina 31 znanstvenikov iz 14 držav je staknila glave, pregledala vse dosegljive podatke iz do zdaj izvedenih raziskav ter na koncu podala svoje mnenje. Elektromagnetno sevanje mobilnih telefonov so označili kot potencialno rakotvorno. Podatki kažejo na povečano verjetnost nastanka giloma − redke oblike možganskega tumorja!

Sredi devetnajstega stoletja se je dogodila revolucija v trgovanju, ko je A.T. Stewart v svoji trgovini poleg blaga obesil listek z določeno ceno. Pred tem so se kupci in prodajalci pri večini izdelkov zapletali v dlje časa trajajoče barantanje, vse dokler se obe strani nista dogovorili za ceno, ki se ne enim ne drugim ni zdela rop. Konec prejšnjega stoletja je podobno revolucijo naredil eBay, s sistemom spletnih dražb. A kot kaže, se njihov čas končuje.

Redno slišimo kritike, da uspehom slovenskih IT-podjetij ne namenjamo dovolj prostora. Pa se vprašajmo, zakaj je tako. Morda zato, ker so njihovi uspehi le posledica položaja, ki ga imajo na trgu, in ne njihovega znanja in sposobnosti? Ali je zato malo (ali skoraj nič) »zgodb o uspehu«, ki nam jih želijo prodati na vsakem koraku, uspešnih tudi zunaj meja naše države? Na trgih razvitih držav!

Spet smo bili priča kampanji podjetja HP proti ponarejenim črnilnikom. Zmotilo nas je najprej to, da proizvajalci tiskalnikov zavestno mešajo ponarejene črnilnike z neoriginalnimi. Da se izkoreninijo prvi, nimamo nič proti, drugi pa so legalni, predvsem pa dajejo možnost uporabnikom, da se, če želijo, na lastno odgovornost odločijo za cenejši potrošni material. Že dejstvo, da se sploh splača proizvajati neoriginale, je zgovorno.