Priznavajo mu, da je bil najbolj karizmatičen in hkrati najuspešnejši šef tehnološkega podjetja, postal je njegov sinonim in hkrati simbol. Od zunaj je bil videti kot avtoritativen šef, saj je hotel zase popoln nadzor in vedeti vse, kar se v podjetju dogaja, a kljub temu ni zavzemal drže »Apple – to sem jaz«.

Steve Jobs je odrastel v Kaliforniji v času, ko se je v Silicijevi dolini začela računalniška revolucija. Ker je bil tipičen »geek«, ni imel veliko prijateljev, dokler v začetku sedemdesetih ni srečal Steva Wozniaka. Skupaj sta naredila računalnik Apple I in leta 1976 ustanovila podjetje Apple. Wozniak je bil arhitekt računalnikov, iz katerih so lahko kupci izvlekli največjo moč, Jobs pa je bil vizionar. Ko je Apple leta 1980 vstopil na borzo, so se investitorji za delnice stepli.

SPOPADI Z MICROSOFTOM

Jobs je imel ves čas enak pogled na računalništvo, kot ga ima danes. Zagovarjal je stališče, da mora podjetje v celoti nadzirali vse dele računalnika, stojno in programsko opremo (operacijski sistem), saj lahko le tako svojim kupcem ponudi največ za njihov denar. Zato so bili Applovi računalniki dražji od malčka PC-ja, ki se je ravno takrat začel vzpenjati. Applu ni pomagalo, da so bili njegovi računalniki boljši, stabilnejši, kot tudi ne, da je prvi predstavil pomembno prelomnico, grafični uporabniški vmesnik in miško pri modelu Apple Lisa (1983). Malce upanja mu je vlil uspeh naslednikov, družine računalnikov Macintosh, vendar je podjetje zelo kmalu padlo v globoko krizo, iz katere se je pobralo šele ob prelomu tisočletja. Tako Jobs kot Gates sta grafični uporabniški vmesnik, miško in še kaj videla v Xeroxovem raziskovalnem laboratoriju. Oba sta dojela njun pomen, le da je Gates svoj okenski operacijski sistem izdal šele leta 1985. Zanimivo je, da sta se zaradi tega zapletla v spor. Jobs je bil namreč užaljen, saj je bil prepričan, da mu je Gates idejo ukradel, ta pa mu je zabrusil, naj se neha kujati, saj sta oba »kradla« od bogatega strica.

VRGLI SO GA IZ PODJETJA

V času »prve« Applove epohe pod Jobsovo taktirko je ta pridobil sloves zahtevnega šefa, ki mnoge tehnološke inovacije naredi dostopne ljudem. Ni pa imel dovolj poslovne modrosti, da se ne bi preveč odkrito spopadal s člani upravnega odbora, ki so zelo kmalu nanj začeli gledati, kot na ne ravno najprimernejšega človeka za mesto na vrhu Appla. Rezultat odprtega spopada z izvršnim direktorjem Johnom Sculleyjem je bil odhod Jobsa iz podjetja leta 1985. Tolažil se je z rekom »kar ne ubija, krepi«, in se takoj lotil novih poslovnih izzivov. Ustanovil je studio za računalniško animacijo Pixar in podjetje NeXT, Apple pa je začel propadati pod pritiskom rastočega Gatesovega imperija. Računalniki Next so prišli tudi v naše kraje, natančneje, v tedanje časopisno podjetje Delo, in kot zanimivost – do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja je tudi revija, ki jo berete, nastajala v teh računalnikih.

VRNITEV MESIJE

Enajst let po izgonu Apple prosi Jobsa, da se vrne in ga reši pred Microsoftom. Apple za 400 milijonov dolarjev kupi podjetje NeXT. Poteza je bila igra na srečo, ki se je obrnila na Applovo stran, saj je veliko ljudi v Applu pričakalo Jobsa kot mesijo, dolgo izgubljenega sina, ki se je vrnil, da jih reši. Jobs zelo kmalu zamenja takratnega izvršnega direktorja Gila Amelia in zaposlene mu uspe motivirati s ciljem, da se Apple vrne na pota stare slave. Jobs iz nabora izdelkov z veliko napakami, ki so nastajali v Applovih razvojnih laboratorijih, izbere ideje, ki bi morale Applu jamčiti uspeh. Najprej je bil narejen računalnik iMac, ki je bil na voljo v živih barvah, tako drugačen od dolgočasnih sivih ali črnih PC-jev. Ta računalnik je Applu vrnil etiketo »cool«, ki ga je že nekoč krasila. Jobs pa je vedel, da ne sme ostati pri računalnikih, temveč da se mora podati med ljudi. Leta 2002 pokaže prvi iPod. Apple doseže takojšni uspeh, proda 250 milijonov napravic in odpre trgovino z glasbo iTunes, ki radikalno spremeni trg glasbe in kmalu preraste v največjo glasbeno trgovino na svetu.

Vrhunca Jobsove vizije sta bila leta 2007 iPhone in leta 2010 iPad. Oba izdelka sprožita revolucijo vsak v svoji kategoriji, saj poosebljata Jobsovo osnovno zamisel: omogočiti dostop vsem, povsod in ob vsakem času, in to v čim lepši podobi .

KAJ BO Z APPLOM V PRIHODNJE?

Nobenega dvoma ni, da je Jobs Apple zapustil, ko je podjetje na svojem vrhuncu. Vprašanje pa je, kaj bo z Applom v prihodnje. Jobs je v resnici nadzoroval skoraj vse v podjetju in njegovo domišljijo, organizacijo in karizmo bo težko nadomestiti. Finančni strokovnjaki so mnenja, da njegov odhod vsaj kratkoročno ne bo imel dramatičnega vpliva na vrednost podjetja, saj so razvojni načrti za nekaj naslednjih let že narejeni in se izvajajo s polno paro. Pomagal pa bo tudi v prihodnje Jobs sam, saj se ne bo popolnoma umaknil iz podjetja, le da ga bo zdaj nadzoroval z vrha nadzornega odbora.

Čeprav Jobsov odhod označuje konec nekega obdobja, pa je lahko ponosen na dejstvo, da se je Apple v zadnjih letih pod njegovim vodstvom toliko odmaknil od konkurence, da lahko ta val udobno jaha še nekaj časa.


Največje Jobsove zablode
Vse, kar je Apple pokazal zadnja leta, je bilo takojšen uspeh, zato marsikdo misli, da Steve Jobs v svojem življenju nikoli ni delal napak. Sedem neuspelih projektov pa kaže, da tudi najsijajnejši inovator ni imun na napake.
1. Apple III (1981) – Naslednik priljubljenega računalnika Apple II je bil namenjen poslovni uporabi, zato je bila tudi njegova cena »popoprana«. Vendar je bil strojni del računalnika nezanesljiv, zato je Apple kmalu izgubil poslovni trg, na veliko srečo in zadovoljstvo IBM-ovega PC-ja.

2. Lisa (1983) – Prvi komercialni računalnik z grafičnim uporabniškim vmesnikom je stal skoraj 10 tisoč dolarjev, ko so ga začeli prodajati. Kmalu ga je zasenčil veliko cenejši Applov Macintoch.

3. Računalniki NeXT (1989) – Ko je bil Jobs v »izgnanstvu«, je naredil računalnik, ki je bil v marsičem pred časom. Njegova največja slabost je bila cena, ki je bila previsoka za običajne uporabnike, ki so takrat kupovali osebne računalnike.

4. Puck Mouse (1998) – iMac je bil prvi veliki izdelek, ki ga je Apple pokazal po vrnitvi Jobsa leta 1996. Dosegel je soliden uspeh, kljub mali okrogli miški. Uporabniki niso mogli le na podlagi prijema ugotoviti, v katero smer je miška obrnjena, imeli so občutek, da bo ušla iz roke, zato ni bila ravno preprosta za uporabo.

5. The Cube (2000) – Mali namizni računalnik je bil lepo oblikovan, z ohišjem iz prosojne plastike, zaradi česa je dobil tudi nagrade. Bil pa je predrag in ni ponujal nikakršne funkcijske izboljšave v primerjavi s klasičnim Macom, zato je komercialno propadel. Apple je takrat dojel, da imajo ljudje radi njihov dizajn, vendar niso pripravljeni plačati visoke vsote, da bi ga dobili.

6. Telefon Rokr (2005) – iPhone ni bil Applov prvi izlet na področje mobilne telefonije. V sodelovanju z Motorolo so konec leta 2005 izdelali telefon Rokr. Kot telefon je bil soliden, kot glasbeni predvajalnik pa slabši od iPoda, saj je lahko hranil le do 100 skladb, povezava s računalnikom pa je bila počasna.

7. Apple TV (2007) – Za ta izdelek je Jobs priznal, da se mu ni popolnoma posvetil, temveč da je šlo bolj za njegov konjiček. Apple TV je škatlica, ki povezuje osebni računalnik in TV-sprejemnik, z majhnim daljincem pa lahko uporabnik sproži predvajanje glasbe in videa na TV-zaslonu. Spet je bila prepreka cena, saj so za napravico zahtevali 249 dolarjev, bila pa je tudi zapletena porabo. Vseeno pa je leta 2010 Apple predstavil izboljšan (v resnici z manj funkcijami) in predvsem cenejši Apple TV, ki mogoča neposredno povezavo v internet.

Moj mikro, september 2011 | Marjan Kodelja |