Pred nakupom je bil Googlov sistem Android pred nevarnostjo, da se njegov razvoj zaradi patentnih sporov upočasni. Microsoft, Oracle in Apple so se z obtožbami o kršenju njihovih patentov spravili na Google kot tudi na njegova najpomembnejša partnerja Samsung in HTC. Motorola se v ta spor ni vpletala, vendar ima zaradi svoje dolge prisotnosti v mobilni industriji in zaklada v obliki velikega števila priznanih patentov potencial zmešati štrene –lahko bi dodatno zagrenila življenja prej omenjenima podjetjema, ki sta ji največja konkurenta med ponudniki naprav s sistemom Android. Če bi Motorola svoje patente obrnila proti njima, bi posledice čutil tudi Android in s tem Google. Kot se je v Twitterju izrazil James Kendrick: sistem bi implodiral (se sesul sam vase). Googlova največja slabost je, da na mobilnem trgu ni dolgo prisoten in nima dovolj lastnih patentov, s katerimi bi se lahko ubranil. Patentne vojne največkrat potekajo po scenariju, ko eno veliko podjetje obtoži drugo kršenja intelektualne lastnine, obtoženo malce premisli in odgovori, da je res, vendar da tudi tožnik krši drug patent, ki je v njihovi lasti. Nato se podjetji sporazumeta. Te igra pa se ne moreš iti z malo patenti. 17 tisoč Motorolinih patentov, ki jih je z nakupom prejel Google, pa je dovolj, da je vojne konec. Prišlo bo še do prerivanja, a brez prelivanja krvi.

Google še vedno trdi, da bo sistem Android ostal odprt in da bo Motorolino divizijo vodil kot samostojen posel. Vseeno pa tudi Google ve, kako pomembna sta vertikalna integracija in nadzor nad celotnim sistemom, kar pri mobilnih telefonih pomeni program, strojni del in aplikacije. Ravno to je dokazoval tudi v preteklosti s telefonom Nexus One, pa tudi s prenosnikom CR-48 (Chrome OS), vendar ni imel ne izkušenj ne infrastrukture, zaradi česar so napravi izdelali partnerji po Googlovih smernicah. Z nakupom Motoroline divizije pa je dobil 19 tisoč zaposlenih z oblikovano nabavno verigo, znanjem odnosa s kupci in spretnostjo razvoja naprav (njihova strojna oprema). Ko bo Google naslednjič želel narediti novo napravo pod svojim imenom, bo za to lahko uporabil te ljudi in to infrastrukturo ter prišel na trg z natančno tako napravo, kot si je zamislil, in neprimerno hitreje, kot če bi jo spet po naročilu izdelal izbran partnerski proizvajalec. Tako imenovana vertikalna integracija je dejstvo mobilne industrije, kar kažeta Applov uspeh na trgu in BlackBerryjev še vedno visok tržni delež (ki pa pada). Prihodnje najzmogljivejše in tehnološko najbolj dovršene mobilne naprave bodo vertikalno povezane, kar pomeni, da bodo drugi proizvajalci, kot sta že omenjena HTC in Samsung, zelo verjetno izdelovali velike serije nekoliko cenejših naprav.

Priča smo tudi mobilni konsolidaciji. BlackBerry in Nokia (slednja drastičneje) izgubljata svoj zagon v mobilni industriji, s tem pa tudi tržne deleže, sistem Windows 7 išče svojo tržno priložnost tudi prek dogovora s Nokio (še vedno niso čisto potihnile govorice, da bo Microsoft Nokio prej ali pozneje kupil), kar mu bo lažje, ker se je HP umaknil s svojim ekosistemom webOS. Najbolj pa se za uporabnike tepeta Android in Apple. Še celo znotraj Androidovega tabora je bilo veliko sprememb, pojavili so se novi člani s svojimi izdelki (Asus, Lenovo, Acer …), ki se vsi spopadajo za košček pogače, ki jo je zamesil Google z Androidom. HTC, Samsung in Motorola imajo največje kose, vendar je Motorola zadnje mesece izgubljala delež na trgu pametnih telefonov. Pričakovati je nov zagon, ko bo Motorola izdelala prvo napravo pod Googlovo blagovno znamko in taktirko. Je pa to tudi znak, da bodo v prihodnje ta tabor vodilo nekaj velikih igralcev, ne pa veliko manjših, čemur smo priča zdaj.

Google je star le malo več kot desetletje. Iskalnik je dobra molzna krava, ki prinaša denar, zato si je Google lahko privoščil veliko bolj neformalno organizacijo dela v podjetju. Zaradi vzpona socialnega spleta, ki ogroža Googlovo osnovno dejavnost, je prišel čas, ko bo tudi Google moral odrasti in se začeti obnašati kot polnoletno podjetje. Kar pomeni večji nadzor nad stroški in nad tem, koliko podjetju prinese vsak posameznik. Prevzem Motoroline divizije bi lahko pospešil ta proces, saj v njej veljajo bolj tradicionalni (strogi) organizacijski standardi. Google bo seveda še vedno trdil, da si želi obdržati okolje in kulturo dela mladega podjetja (start-up), vendar bo zanimivo videti, ali bo to mogoče. Če pa bo Google odrasel, pa bo to imelo vpliv tudi na tehnološko industrijo.

Moj mikro, september 2011 | Marjan Kodelja |