Spletne storitve družabnega mreženja so k nam prinesle bogate možnosti komunikacije in skupinskega dela z isto stvarjo. In ker so jih hitro sprejeli predvsem mlajši, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo te prodrle tudi v poslovni svet kot orodje za delo! Zaradi specifike poslovne uporabe, kjer gre večinoma manjše skupine ljudi, še bolj pa za popoln nadzor nad tajnostjo podatkov, spletne storitve tipa Facebook za to niso primerne. Potreben je bolj zaprt pristop.

Osnovna predpostavka, ki je kriva za marsikatere težave, se skriva v mišljenju, da je splet oddaljen prostor, ki ni podvržen zakonodaji in splošno sprejetim medčloveškim pravilom obnašanja. Tako nas včasih namreč prepričujejo ustanovitelji »revolucionarnih« storitev, ko se na njih usuje plast kritik, ker njihova oh in sploh zadeva ne ustreza zasebnostnim, varnostnim in še kakšnim kriterijem.

Maja je Slovenijo na povabilo Nikona Slovenije in na veliko navdušenje slovenskih fotografov obiskal Joe McNally. 57-letni ameriški fotograf z več kot 30 let fotografskih izkušenj v preko 50 držav je tako končno na svoj seznam uvrstil tudi malo Slovenijo.

Predstavniki slovenske informacijske industrije ob vsaki najmanjši priložnosti s prstom pokažejo na državo kot glavnega krivca za to, da industrija ni v formi, da je država ne podpira dovolj, in med vrsticami, da je ravno država kriva, da jim ne uspe prodreti s svojimi izdelki v tujino. Kot primer uspešnega podjetja omenjajo ukrajinski Abbyy, ki mu je s svojim programom za optično prepoznavanje znakov uspel veliki met tudi globalno.

Kakor koli se različna podjetja trudijo narediti naslednjo »ubijalsko aplikacijo«, torej program, ki bi pomenil naslednji veliki preskok v informacijski filozofiji, jim to nekako ne uspeva. Vsi skupaj ugotavljajo, da je najpomembnejša in tudi najbolj uporabljana informacijska stvar – elektronska pošta. V poslovnem svetu zagotovo. In med odjemalskimi programi te vrste je Outlook seveda daleč na prvem mestu. Pa ne le to. Naj nas poskušajo s posebnimi namenskimi izdelki še kako prepričevati v nasprotno, je Outlook tudi najbolj uporabljano orodje za sodelovanje, projektno vodenje in upravljanje z informacijami. Če torej hoče nekdo narediti naslednjo ubijalsko stvar, se mora spopasti z Outlookom. Je kdo takšen?

Zaradi neracionalne politike dodeljevanja javnih naslovov IPv4 in dinamike razvoja bo naslovni prostor razmeroma kmalu (v letu ali dveh) dokončno izčrpan. Internetni protokol različice šest (IPv6) bistveno povečuje naslovni prostor in prinaša še nekatere druge novosti (npr. povečanje učinkovitosti usmerjanja, izboljšana mobilnost ...). Pomembno pa je, da vpeljava novega protokola oziroma storitev na njegovi podlagi v ničemer ne sme vplivati na uporabniško izkušnjo.

Čeprav v računalništvu prevladujejo sistemi Windows, je zadnje čase vedno bolj opaziti tudi druge sisteme. Apple se s svojimi, predvsem takšnimi in drugačnimi prenosnimi napravami vedno bolj pogosto pojavlja, gospodarska kriza pa je marsikaterega uporabnika, ki ne želi uporabljati nelegalnih kopij komercialnih izdelkov, prisilila v to, da si v svoj računalnik namesti katero od različic Linuxa. Čeprav gre pri tem za različne platforme, torej različne operacijske sisteme, pa so vse te naprave namenjene več ali manj enakim opravilom.

Včeraj je bila v razvojnih laboratorijih, danes pa vsi govorijo o prostorski oziroma 3D-televiziji. Nekatere naprave so že tudi v naših trgovinah, močno vam polagamo na srce, da preverite ponudbo, saj se je večkrat do zdaj izkazalo, da jih je mogoče dobiti neprimerno ceneje, če seveda najdete posameznika (ali manjše podjetje), ki jih legalno in z vsem, kar sodi zraven, prodaja mimo uradnih kanalov. Panasonicova 3D-plazma je tako menda za nekaj sto evrov cenejša.

Ko nas je raziskovalna hiša Cap Gemini pred leti uvrstila na drugo mesto po razvitosti e-uprave, so odgovorni živeli na lovorikah. Od takrat do danes se ni dosti spremenilo. Slovenske e-storitve capljajo na mestu. V Mojem mikru smo že takrat opozarjali, da dejansko stanje še zdaleč ni tako rožnato, saj smo se bolj ali manj pogovarjali o obstoju velikega števila storitev, torej o kvantiteti namesto o njihovi kakovosti. Kar je danes jasno, to pa pričajo tudi spodnje tabele, je, da storitev ne uporablja dovolj veliko število ljudi (svetla izjema je storitev e-Vem, ki pa je namenjena gospodarstvu).