Pred enim letom so v Ljubljanskem tehnološkem parku zagnali lastno spletno skupnost. Ta ponuja podobne možnosti komunikacije kot spletna družabna omrežja, le da je prilagojena potrebam in odprta le za člane parka. Pred kratkim pa je luč sveta zagledala storitev Flowr (theflowr.com), ki jo je izdelalo slovensko podjetje, z njo pa meri na globalni trg.
»Orodja za 'social networking' spreminjajo način naše komunikacije in prepričan sem, da se bo ta pristop počasi prenašal tudi v podjetja in organizacije. Informacijski tok oz. komunikacija skozi klasična orodja (e-pošta, neposredno sporočanje, intraneti) v podjetju, ne zadoščajo več za vsakodnevno izmenjavo informacij, zato se bodo metode komunikacije, kot jih poznamo iz Facebooka ali Twitterja, uspešno vpeljevale v podjetja z namenom večje informiranosti, boljšega sodelovanja in večje produktivnosti ... Od tukaj tudi izvira celotna ideja našega izdelka«, je povedal Davorin Gabrovec, Flowrov ustanovitelj. Doda tudi, da je razvoj potekal eno leto, v njem pa je aktivno sodelovalo šest razvijalcev, ter da so pri razvoju strežniškega okolja sodelovali tudi z Centrom za računalništvo v oblaku iz Univerze v Mariboru.
Flowr si je najbolje predstavljati kot Facebook, a dostopen le zaposlenim v zasebnem in varnem spletnem okolju. Na enak način kot na primer napišemo v Facebook, kaj trenutno počnemo, lahko znotraj Flowra delite s sodelavci kakšno koristno spletno povezavo, novo idejo, povprašate po kakšni informaciji, zraven pripnete datoteko, predstavitev in sporočila seveda tudi komentirate. S tem se podjetja izognejo obilici internetnih e-poštnih sporočil, hkrati pa tako omogočijo samodejno gradnjo arhiva znanja in izkušenj. Za lažjo organizacijo podatkov je mogoče sporočila urejati v posamezne sklope (flows) in skupine, do katerih je mogoče omejiti dostop. Prepoznavanje sorodnih vsebin in strokovnjakov na posameznih področjih pa pomeni, da lahko podjetja pri svojem delu lažje poiščejo interna znanja in kompetence svojih sodelavcev.
Flowr je možno preizkusiti brezplačno v spletu in bo v osnovni različici za manjše skupine ali mala podjetja do 10 uporabnikov brezplačen. Septembra bo na voljo tudi Premium različica Flowra po ceni 5 evrov na uporabnika na mesec, ki bo zraven osnovnih funkcionalnosti omogočala tudi večje število uporabnikov in skupin, analitična orodja in nabor administrativnih nastavitev glede lastne domene, omejitve na službeni elektronski naslov, več prostora za shranjevanje datotek …
Flowr je mogoče povezati tudi z Googlovimi poslovnimi rešitvami (Google Apps), najdemo ga tudi na Googlovi tržnici poslovnih aplikacij (Google Marketplace). Povezava z Googlovimi storitvami pomeni, da bo možno uporabit enotno prijavo za Gmail in Flowr, prav tako pa sinhronizirati Googlov koledar in dokumente, shranjene v Googlu.
Flowr ima zraven osnovne aplikacije še orodja, ki medsebojno komunikacijo in delo še izboljšajo: dodatek za brskalnik (bookmarklet), namizna obvestila in integracijo z e-pošto. Prav tako so v pripravili vmesnik API za morebitno integracijo z drugimi poslovnimi aplikacijami in mobilno aplikacijo Flowra za iPhone. Flowr bo kmalu na voljo v večini evropskih jezikov in ga je mogoče preizkusiti kot storitev v oblaku ali pa vgraditi v interno omrežje. Varnost podatkov je zagotovljena na več ravneh, vsa komunikacija poteka prek protokola SSL, do Flowra pa lahko dostopajo le zaposleni v podjetju.
Anti-Facebook
Da je hkrati možno doseči vso bogastvo komunikacije, ki nam jo ponuja Facebook, in (skoraj) popolno varovanje zasebnosti, bi moral pokazati projekt Diaspora (www.joindiaspora.com). »Bi moral« smo zapisali zato, ker je vse odvisno od tega, ali bodo zbrali dovolj denarja, da bodo idejo pretvorili v storitev. In zakaj pri Diaspori gre?
Grožnja zasebnosti v obstoječih storitvah družabnih omrežij v glavnem izvira iz njihove arhitekture. Ta je centralizirana zato, ker lahko družabna omrežja le tako pridobijo potrebne podatke za oglaševanje, ki pomenijo finančni vir za njihovo delovanje. Podatki o tem, kaj uporabniki v mreži naredimo, so zapisani v strežnikih ponudnika storitve. Diaspora pa predvideva decentralizacijo in je distribuirano omrežje, kjer se posamezni računalniki povezujejo med seboj neposredno, brez vmesnega strežnika. Ker so vsi ti podatki (besedila, fotografije …) shranjeni v lokalnih računalnikih, uporabnik pa sam nadzira, s katerim prijateljem se bo povezal (oziroma z njegovim računalnikom), podatke vidijo le ti, in ne ves svet. To pa pomeni popoln nadzor nad zasebnostjo, saj bo mogoče komunikacijo med računalniki (semeni) v omrežju tudi dodatno šifrirati.
Moj mikro, Julij Avgust 2010 | Marjan Kodelja
