Edini, ki ta trenutek zmore vsaj približno zatresti hlače Microsoftu, je Google. Toda ali je Gmail res nekaj, kar bi se lahko kosalo z Outlookom? Če ga človek pogleda, tako na zunaj, bi takoj rekel, da nima niti najmanjše možnosti. Mu namreč še veliko manjka. A to, da nečemu nekaj manjka, je lahko dobra stvar. Dobra stvar zato, ker ima možnost to še narediti, pri tem pa izkoristiti vse prednosti, ki jih ima njegov obstoječi izdelek.
Gmail za resno poslovno delo ni. Vsaj takšno je mnenje večine poslovnih uporabnikov. In tega se zavedajo tudi pri Googlu, zato morajo nekaj narediti, če hočejo res premešati štrene. Gmail namreč nima niti pametnega predogleda sporočil, kaj šele kakšna pametna orodja za sodelovanje, delo v skupini, projektno vodenje in druge sladkorčke, ki jih ponuja Outlook, pa tudi Thunderbird in še kdo. A težava je bila v tem, da Google sam zadeve ni kaj dosti razvijal v tej smeri. Marca letos je sicer nastal Google Apps Marketplace, prek katerega je mogoče dobiti programe, ki tečejo znotraj Googla, izdelali pa so jih razvijalci zunaj Googla. A ta »programska tržnica« je imela eno pomembno slabost – programi oziroma dodatki, ki so jih pisali ti razvijalci, niso bili dosegljivi v Gmailu, torej najpomembnejšemu delu Googlove ponudbe. Zunanji razvijalci niso imeli možnosti priti do ustreznih mehanizmov znotraj Gmaila in tako svojih izdelkov, namenjenih pregledu in obdelavi dokumentov, projektnemu vodenju, sodelovanju med uporabniki in podobnemu, niso mogli vključiti v Gmail. Zato so se uporabniki začeli pritoževati in Google je odreagiral. Sredi maja je objavil dostopnost tako imenovanih API-jev, torej programskih vmesnikov, ki omogočajo zunanjim programom, torej tudi programom iz Apps Marketplace, da dostopajo do sporočil na Gmailu. To pa pomeni, da si bodo lahko uporabniki z njimi »učinkovito prikazali relevantne podatke iz različnih sistemov kar znotraj Gmaila …« kot je v svojem sporočilu zapisal Chandrashekar Raghavan, izdelčni vodja za dodatke Google Apps. S tem, ko jih je Google »spustil zraven«, so razvijalci dobili možnost razvoja tako imenovanih kontekstualnih dodatkov (contextual gadgets) in njihovo vključevanje v Gmail. Uporabniki si bodo tako lahko kar znotraj Gmaila pregledovali informacije iz družabnih omrežij, poslovnih storitev, spletnih servisov, različnih namenskih programov, podjetja pa bodo lahko razvijala tudi čisto namenske programe.
Kdo bo rekel, da je Google takšne zadeve ponuja že zdaj, saj je bilo prek Google Labs najti kar nekaj takšnih dodatkov, na primer pregledovalnik za filme iz YouTuba, pregledovalnik za Googlove dokumente, pregledovalnik Picasa in še kaj. To je sicer res, a ti programi oziroma dodatki so nastajali tako, da so zunanja podjetja pri razvoju sodelovala z Googlom oziroma je bil Google tisti, ki je imel zadnjo besedo. Zdaj bo drugače, saj je Google razvijalcem dal proste roke in verjeti je, da bodo dodatki začeli kar hitro prihajati.
Toda ali je tak pristop res dober? Jim lahko uspe? To, da lahko zdaj vsak razvija in dodaja svoj piskrček, je sicer lahko dobro, saj bo tako na površje priplavalo veliko zanimivih idej, ki se bodo sčasoma izkristalizirale in ostale bodo res tiste dobre in uporabne. A to lahko pomeni veliko eksperimentiranja na strani uporabnikov, v kar se, vsaj tisti poslovni, ne bodo spuščali. Obstaja torej nevarnost, da Google s temi svojimi kontekstualnimi dodatki naredi veliko zmešnjavo in pljune v lastno skledo, njegove dodatke pa bo uporabljala le peščica uporabnikov v malih podjetjih.
Ima pa Google eno veliko prednost − ima možnost izkoristiti hitrost in moč spleta. Ker gre za standardizirane zadeve in lastno infrastrukturo, je prilagoditev neprimerno lažja in hitrejša kot pri tradicionalnih programih, kot je Outlook. In če bo Googlu uspelo v to prepričati nekaj večjih podjetij, kot so SAP in podobna, ki bodo pripravljena izdelati dodatke, potem bo, poleg seveda cene, lahko Gmail prva resna Googlova konkurenčna prednost pred Microsoftom.
Moj Mikro, junij 2010 | Zoran Banovič
