Sledilni mehanizmi nam sledijo na spletu, do neke mere pa je podoben način sledenja mogoč tudi v resničnem svetu. Trgovec lahko na primer izve, kje je kupec bil, preden je prišel v njegovo trgovino. To mu omogoča kombinacija treh tehničnih dejstev. Mobilna naprava ima naslov MAC, ki je kot človekov prstni odtis. Ni dveh, ki bi imeli enakega. Naslov MAC naprava pošlje vedno, ko odda signal, pa naj gre za komunikacijo v omrežju Wi-Fi ali v katerem drugem omrežju. Naprave z vmesnikom Wi-Fi stalno pošiljajo signal, z njim v okolici iščejo dostopno točko Wi-Fi, na katero bi se lahko priključile. Dovolj je, da je vmesnik Wi-Fi vključen, in vsi »usmerjevalniki«, mimo katerih hodimo, vedo, da je ali je bila v bližini naprava s tem in tem naslovom MAC. To je osnova analize navad kupcev, ko ti kupujejo v trgovinah, in ni dosti manj zmogljiva od spremljanja navad kupcev v spletnih trgovinah.
Izumitelji komunikacijskih tehnologij in posredno naslova MAC niso pričakovali, da bodo tehnologije uporabili za sledenje ljudem. Odločitev, da je naslov MAC edinstven in obstojen, sega v leto 1970, ko so oblikovali standard omrežja Ethernet. Namenjen je bil povezovanju računalnikov, ki tedaj niso bili prenosni, v prostorih (največkrat pisarnah) in prek žičnega omrežja. Z današnjega pojmovanja je bilo zgodovinsko gledano napaka, da je vsak povezovanja zmožen kos strojne opreme opremljen z edinstvenim naslovom MAC. Nobene potrebe ali zahteve ni, da je edinstven, in ko so »izumljali« brezžične tehnologije, bi morali tradicijo opustiti. Naprave so pristale v žepu, imamo jih ves čas pri sebi in še vedno vključujejo ta relikt preteklosti.
Napaka iz preteklosti je enostavno popravljiva, če naslov MAC postane začasen, le za čas priključitve v omrežje, in naključen. Usmerjevalnik omrežja Wi-Fi bo še vedno poznal naslove MAC vseh naprav v dosegu, vendar jih z analizo ne bo mogel povezati s posameznikom. Njegova naprava bo imela v tem omrežju en naslov (številko), v drugem omrežju pa drugačnega. Edini, ki je oziroma bo to storil, je Apple. Najavili so, da bo operacijski sistem iOS 8, s tem pa tudi naprave, uporabljal spremenljiv naslov MAC. Namesto edinstvenega in nespremenljivega (obstojnega). Sistemi sledenja bodo težje sledili lastnikom iPhonov in iPadov, kar pa je kaplja v morje.
Problematičen ni le naslov MAC. Pametni telefoni med komunikacijo z mobilnim omrežjem »oddajajo« še en edinstveni podatek, IMEI, tu pa so še druge edinstvene oznake naprave, ki jih ta sicer ne oddaja med komunikacijo, so pa dosegljive na druge načine. IMEI, ki je sicer »uporaben«, če bi ga mobilni operaterji globalno uporabljali za blokado delovanja ukradenih naprav, poznajo bazne postaje mobilnih omrežij in morebitne naprave za prisluškovanjem v njem. Z njegovo pomočjo lahko prepoznajo posameznika, določijo njegov trenutni položaj in mu po potrebi tudi sledijo.
Na žalost pa to še ni vse. Ko naprava pregleduje svojo okolico in išče omrežje Wi-Fi, v katero bi se lahko priključila, v iskalnem signalu (paketu podatkov) oddaja tudi informacije o nekaj omrežjih, v katera je že bila priključena (njihova imena). Z drugimi besedami, oddaja zgodovino priključitev v različna omrežja. Podatki o zgodovini pa so že sami po sebi zgovorni, saj lahko razkrijejo, kje je človek doma, kje v službi, kje je bil in tako naprej. Še ena v vrsti grožnje zasebnosti, ki je nismo zaznali, dokler je nekdo ni uporabil za poslovne namene!
Moj mikro, september – oktober 2014 | Marjan Kodelja |
