V roke nam je prišla zunanja IP-kamera z zanimivimi tehničnimi značilnostmi, med drugim tudi z vgrajenim sistemom za zaznavo gibanja, možnost kodiranja video toka v različnih formatih in možnostjo posredovanja sporočil o alarmnem dogodku neodvisno od računalnika. Z drugimi besedami, ko kamero priključite na omrežni usmerjevalnik, ustrezno nastavite, omogočite dostop do nje od koder koli, ta ne povzroča nobenih dodatnih stroškov več. Če se namreč odločite za uveljavljene storitve video nadzora, vas bodo te stale vsaj nekaj evrov mesečno (spomnite se opisa Telekomove storitve Varen dom iz januarske številke revije - članek je tudi na spletu). Kako varni pa boste, če bo na fasadi hiše ta ali sorodna kamera, pa je druga zgodba. Najvišjo stopnjo varnosti zagotavljajo storitve specializiranih varnostnih podjetij, omenjena Telekomova storitev pa nekoliko manj, saj le na lažji način omogoča prenos sporočila o dogodku. Podobno stopnjo varnosti lahko dosežete tudi sami z lastno opremo, IP-kamera je le eden od potrebnih varnostnih elementov. Velja pa tudi razmisliti, ali ni opazna kamera pravzaprav povabilo vlomilcu, ki si misli, da če je lastnik kamero namestil, potem ima verjetno pri sebi kaj vrednega. Nas pa ni zanimala varnostno funkcija, bolj nas je zanimalo, kako se kamera obnese v povezavi s pametnim telefonom oziroma tabličnim računalnikom.

V ta namen je najprej treba omogočiti, da je kamera vidna v spletu, z upoštevanjem tveganja, ki ga to prinaša. Ker ima večina uporabnikov dinamični IP-naslov, torej se naslov, ki jim ga podeli operater, vseskozi spreminja, je najboljša rešitev uporaba spletne storitve DNS-gostovanja (DNS hosting) dyndns.com ali njej sorodnih. Spodbudno je, da gre za nekatere zadeve brezplačno storitev, kjer prek preprostega čarovnika nastavite, do katere naprave znotraj domačega omrežja bi radi dostopali preko interneta. Osveževanje IP-naslova je mogoče izvesti na dva načina. Lahko v računalnik namestite program, ki sporoča spremembo naslova, ali pa to funkcijo opravlja usmerjevalnik, če jo podpira. Po tem je dostop do kamere v našem primeru možen prek naslova izbranoime.dyndns-office.com), a le, če ustrezno nastavimo posredovanje vrat (portforwarding). IP-kamera ima znotraj domačega omrežja svoj lokalni naslov in oznako vrat (port), prek katerih je dostop do nje mogoč. Ko vtipkate lokalni naslov v spletni brskalnik računalnika v domačem omrežju, na primer 192.168.1.126:81, skočite neposredno na »stran« kamere, vidite, kar vidi kamera, in lahko spreminjate tudi njene nastavitve. Da je dostop možen tudi zunaj domačega omrežja, morate na usmerjevalniku vpisati posredovanje vrat, torej lokalni IP-naslov kamere, njena notranja vrata 81, zunanja pa 80. Vrata 80 zato, ker storitev DNS gostovanja na dodeljenem naslovu pač prikaže tisto, kar dobi na omenjena vrata. V praksi je postopek bolj zapleten, kot je moč razbrati iz teh vrstic, saj je odvisen od marsičesa. Je pa dobro dokumentiran, tako da ga lahko uspešno izvede vsak, ki se mu vsaj malo sanja o delovanju interneta. Na voljo so tudi orodja, s katerim preverite, ali morda ponudnik dostopa ne blokira vrat, ki jih želite uporabiti.

Od tu naprej je vse malenkost preprostejše. Iz pametnega telefona ali tablice lahko do kamere pridete tako, da prej omenjeni naslov vpišete v mobilni brskalnik, pod pogojem seveda, da podpira Javo. Ta kamera ima namreč vgrajen tak mobilni odjemalec. Še bolje pa je, če v napravo namestite namensko aplikacijo, kakršne obstajajo za vse mobilne operacijske sisteme. Ker smo nadzor izvajali prek Samsungove tablice Galaxy Tab (Android), se je najbolj izkazala brezplačna aplikacija IP Cam Viewer Lite. Boljša bi bila njena plačljiva različica ali celo kašna zmogljivejša plačljiva aplikacija, za silo pa se je izkazala tudi ta. Še največ težav nam je povzročalo iskanje pravega modela pri namestitvi, ker preprosto ne vemo, za katero kamero gre, ta aplikacija pa ne omogoča vpisa poti do video toka. A z nekaj poskusi nam je uspelo najti model (ki seveda ni pravi), pri katerem se je na zaslonu tablice končno prikazal video iz kamere.

Kako naprej? Kar smo naredili, je bil le kratek preizkus, da je nekaj mogoče, in še ne prava varnostna rešitev. Možen scenarij pa je lahko tak: Najprej morate najti mesto, kjer bo kamera(e) najbolje opravljala svojo varnostno funkcijo. Nato nastavite čas aktivnosti nadzora − alarm, poštni naslov, kam naj se obvestilo pošlje ter občutljivost in področja zaznave gibanja. Slednje ni preprosto, saj si najbrž ne želite dobiti sporočila vsakič, ko se mačka sprehodi skozi vidno polje kamere. Kamera omogoča tudi snemanje videa po sprožitvi alarma bodisi v lokalni računalnik, kar vam ne bo dosti pomagalo, če vam tat tega ukrade, ali v izbrani strežnik FTP (kar je boljša možnost). V idealnem primeru bi torej dobili obvestilo, da se je alarm sprožil, zagnali bi aplikacijo in si ogledali, kaj se dogaja. Lahko pa kamero namestite in sem ter tja pogledate, kaj počne vaša žena, ko vas ni doma.

Moj mikro, april 2011 | Jan Kosmač |