O tem bi lahko razpravljali na dolgo in široko. Pred kratkim sem v spletu zasledil tujo raziskavo, ki naj bi potrdila, da so zaposleni, ki lahko uporabljajo Facebook, bolj storilni od tistih, ki ga ne smejo. Tole je bolj na trhlih nogah, ker je po mojem mnenju odvisno od stopnje samodiscipline in delovnih navad zaposlenih. Poznam namreč tudi druge skrajnosti: »Odkar ne morem več viseti na Facebooku, službene zadolžitve, za katere sem prej porabil(a) ves dan, danes opravim v dveh urah!« Težko verjamem, da je ta oseba bolj storilna, ker uporablja Facebook, da se pogovarja s svojimi prijatelji, kar z zaposlitvijo nima nikakršne zveze. Oseba iz primera, za katerega vem, da je resničen, ima kvečjemu premalo delovnih obveznosti, kar je problem njenega predpostavljenega.
MED ZADOVOLJSTVOM IN NEODGOVORNOSTJO
Podjetje ali državna ustanova ima pravico blokirati dostop do spletnih vsebin iz službenih računalnikov, za katere sodi, da vplivajo na slabše delo zaposlenih. Mimo tega ne moremo. Ni pa to prijazno do zaposlenih in lahko negativno vpliva na njihov občutek pripadnosti podjetju. Na storilnost namreč ne vpliva toliko neomejena uporaba spleta (ali neomejene pravice), kot splošno zadovoljstvo zaposlenih. Podjetja pa ne blokirajo spletnih vsebin in storitev zaradi zaposlenih, ki tega ne izkoriščajo, temveč zaradi peščice neodgovornih posameznikov. Ker ti ves čas »visijo na Facebooku« in ne delajo, kar bi morali, na koncu trpijo vsi zaposleni in posredno tudi podjetje, saj zaposleni postajo vse bolj nezadovoljni. Morda o tem vodstvo ne razmišlja dovolj, ko se odloča za blokado.
STRANSKE POTI
Nobena blokada pa ni absolutna, saj jih je mogoče zaobiti. Prva misel je uporaba tako spletnih proxy strežnikov, ki smo jih že uporabili za dostop do blokiranih spletnih strani (kdo se še spomni strani udba.net?), čeprav večkrat ne delujejo. Če že prikažejo vstopno stran, pa prek prijave ne gre! Pa še nevarno početje je, kajti pri prijavi vpišemo uporabniško ime in geslo, ki ga strežnik lahko prestreže, in če gre za strežnik v ozadju katerega so hekerji, tudi zlorabijo. Potem pa se boste čudili, zakaj je vaš profil postal vir spama in ga bodo prej ali slej umaknili iz Facebooka (pomaga, če po takšnem početju spremenite geslo)! Velja nenapisano pravilo, da teh strežnikov nikoli ne uporabljajte, če želite do njih vstopiti na strani ali storitve, ki zahtevajo vpis gesla.
Boljša, a tudi bolj zavita pot je uporaba orodja (storitve) za oddaljeni dostop do domačega računalnika (na primer LogMeIn.com). Do računalnika lahko dostopamo praktično od koder koli na svetu, ne glede na to, ali smo za požarnim zidom ali ne. Tudi posebnih pravic ne potrebujemo, kajti če ni mogoče namestiti vtiča (ActiveX), podjetje omogoča dostopa prek Jave ali v »najslabšem« primeru »screen-shot« HTML-a. Ni vrag, da zadeva ne bo delovala. Kakorkoli, če skrbnik omrežja omejuje dostop do posameznih spletnih strani, IP- naslovov in storitev, se vedno najde rešitev. Poleg uporabe oddaljenega namizja (v našem primeru z LogMeIn.com), se lahko, če imamo dovolj pravic v delovni postaji, odločimo tudi za vzpostavitev VPN-povezave do domačega omrežja. Tako pridobimo tudi dostop do lastne domače, internetne povezave, s tem pa nam delujejo vse storitve in spletni naslovi. Če je naša glavna težava omejevanje pravic profila v operacijskem sistemu, se lahko odločimo tudi za katero od t.i. live različic operacijskega sistema. To so različice, ki za delovanje ne potrebujejo posebne namestitve, računalnik preprosto zaženemo s CD/DVD- pogona in že smo v operacijskem sistemu brez omejitev računa, ki nam ga je dodelil skrbnik.
Tista čisto prava »prohibicija« pa vas bo doletela takrat, ko bo vaš skrbnik omrežja onemogočil dostop do celotnega interneta, nato pa dodal izjeme, torej spletne naslove in storitve, ki jih pri delu dejansko potrebujete. Pa ne jezite se preveč, navsezadnje niste plačani za čvekanje in brskanje po spletu.
NASVET ZA DELODAJALCE
Zanimiva rešitev je krajevno omrežje brez internetne povezave. V njem naj delujejo službena e-pošta in intranetne spletne strani, če so pomembne za delo. Sem in tja v podjetju naj bo le kak računalnik povezan v splet. Tisti, ki bodo pri delu sem in tja potrebovali internetno povezavo, bodo imeli to možnost, vsi drugi pa se bodo lahko posvetili svojemu delu, pa tudi količina raznih »neumnih« e-sporočil, pregledanih v službi, se bo znatno znižala.
Moj mikro, Maj 2009 | Jan Kosmač
Komentarji
RE tema
Na moj pc je bili na eni strani obali net pisano veliko nesramnih sporočil ,ne samo na moj račun tudi na račun drugih in to rekoč da sem psihično bolana , da drugi ljudje so butci kot jaz, itd.
Jaz mislim, da na netu treba se držat pravila.