NA LOVU ZA GOLJUFI

Ker je v slovenskem internetnem prostoru tudi nekaj spletnih oglasnikov, smo se oboroženi z evri in dobro voljo odpravili po nakupih. Ker je bil prvotni namen nakupa odkriti morebitne goljufije, se nismo odločili za točno določen izdelek, ampak smo sprva samo pregledovali oglase. Izmed vseh oglasov nam je bil še najzanimivejši tisti, ki je ponujal hiter USB-ključek velikosti kar 32 GB, za sicer verjetno, a vseeno smešno nizko ceno 80 evrov. Nekaj klikov in že je bilo e-sporočilo s poizvedbo poslano lastniku oglasa. Povprašali smo, ali gre res za model s kar 32 GB prostora, ali ponuja garancijo in ali je možno izdelek pred nakupom preizkusiti. V odgovoru sta bila tako velikost kot cena potrjena, testiranje pa zaradi »'zasedenosti prodajalca« ni bilo možno, prav tako ne osebni prevzem. Nam je pa možakar obljubil, da ob morebitnem nezadovoljstvu povrne denar. Pa smo ga naročili! 32 GB USB-ključek za 80 evrov. Že naslednji dan ga pripelje dostavna služba. Odkupnini smo morali prišteti še stroške pošiljanja in tako za paket odšteli 86,29 evra. Precej denarja, a vseeno ugodno, saj 32 GB ključki ne rastejo po drevesih.

Že ko smo odprli paket, smo bili rahlo razočarani. Ključek je bil sicer pričakovano neznane izdelave, v plastičnem ovitku z vstavljenim kartončkom, na katerem so bile osnovne informacije. Po hitrem pregledu smo ugotovili, da so informacije za ključke velikosti od 16 do 512 MB. Kar pa nekako ne sovpada z naročenim 32 GB velikanom. Vse, kar je kazalo na to, da je ključek morda res velikosti 32 GB, je bila dodatna nalepka »32 GB« na zunanji strani embalaže. Tudi sam ključek je z velikim vijakom, ki je držal pas pokrovčka, je deloval povsem ceneno. Za trenutek smo celo oklevali, ali naj ga vtaknemo v USB-režo računalnika, no, pa smo ga vseeno. Windows XP je ključek takoj prepoznal in nam sporočil, da je naša nova strojna oprema 32 GB USB-naprava, namenjena shranjevanju. Še vedno skeptični smo zadevo formatirali in ugotovili, da je velikost ostala nespremenjena. Sledil je prenos podatkov, označili smo 28 GB video posnetkov in opazovali dogajanje. Prve tri 700 MB velike datoteke so se prenašale pri povprečni hitrosti 2 MB/s. Ko se je ključek napolnil do približno 2 GB, pa se je hitrost precej povečala, celo do 10 in več MB/s. Nadaljnji prenos je tako potekal hitro in čakanje na zaključek prenosa nam ni ukradlo preveč časa. Ko se je prenašanje zaključilo, smo zagnali prvo video datoteko z USB-velikana, povsem pričakovano je brez težav delovala. Pustili smo se presenetiti in celotno vsebino USB-ključka prenesli v novo mapo na trdem disku računalnika. Prenos je potekal izredno hitro, tudi 15 in več MB/s. Sledil pa hladen tuš. Nobena izmed datotek, ki so bile na ključku za prvih 2 GB prenesenih podatkov, ni delovala. Poskusimo predvajati še datoteke na ključku. Prva in druga delujeta brez težav. Tretja in vse preostale ne delujejo. Računalnik sporoči napako branja in zadeva se zaključi. Ker smo z nakupom samo preverili svoj sum, nad ugotovitvijo nismo bili preveč šokirani. Pa poglejmo, kaj smo sploh kupili.

USB-ključki različnih kapacitet so zaradi vsestranske uporabnosti, velike kapacitete, majhne fizične velikosti in razmeroma nizke cene izredno priljubljeni. To so izkoristili nepridipravi. Ker so ključki predvsem nižjih kapacitet že smešno poceni, so se domislili načina, s katerim obirajo naivneže. Preprost recept za izdelavo 32 GB USB-ključka se glasi nekako takole. Kupimo poceni USB-ključek poljubne kapacitete (bolj kot kapaciteta tu igra vlogo cena, ki pa je ob nakupu več tisoč enot še veliko manjša kot sicer). Kupljenemu ključki z ustrezno programsko opreme spremenimo strojnoprogramsko opremo − »firmware«, tako da se naprava računalniku predstavi z večjo kapaciteto od stvarne, v našem primeru z 32 GB namesto resničnih 2 GB. Z dodatno modifikacijo programske opreme strojnega dela prepričamo še samo USB-napravo, da se je njena kapaciteta neverjetno povečala. In rezultat je tu: 32 GB USB-ključek, ki se je tako videti in se tako obnaša, a to ni. Ponovite vajo na vseh nekaj tisoč kupljenih primerkih in jih prodajte. Ne preveč ugodno, ker bo sumljivo, a še vedno za ceno, ki bo prinesla precejšen dobiček.

V našem primeru je bil torej modificiran 2 GB pomnilnik, ki se je predstavljal kot 32 GB velikan. Če se novopečeni lastnik ne zaveda možnosti zlorabe, bo sprva z nakupom zadovoljen. Pravilno nazivno velikost pomnilnika (v našem primeru 2 GB), bo lahko celo nemoteno uporabljal in sprva sploh ne bo ugotovil, da je kaj narobe. Ko pa zapolnil prvih 2 GB podatkov, bo v nadaljevanju podatke shranjeval na prostor, ki sploh ne obstaja, in izgubil bo vse tako »shranjene« podatke. Ker je bil ključek kupljen prek oglasnika, prodajalec zanj ne ponuja garancije, goljufijo pa je tudi težko dokazati, saj ne moremo dokazati, da je prodajalec vedel, kaj prodaja, pa tudi okvare USB-ključkov se v praksi dogajajo. Tako se bo sicer sprva ugoden nakup izkazal za slabega in poleg tega, da boste kupili izredno drag 2 GB USB-ključek, boste še ob vse svoje dragocene podatke, ki jih v nemalo primerih ne moremo oceniti v denarju.

TUDI GOLJUF JE LAHKO ŽRTEV

V našem primeru je prodajalec držal obljubo in nam ob opisu »težave« vrnil kupnino. Še pred tem nam je ponudil, da nam namesto denarja pošlje še en tak ključek. Ali pa da za obstoječi ključek plačamo samo 30 evrov. Seveda smo se odločili za vrnitev celotne kupnine. Kot se je pozneje izkazalo, je bil naš trgovec zgolj ena izmed žrtev, ki je poceni kupil nekaj takšnih ključkov ter jih v prepričanju, da je njihova kapaciteta dejansko 32 GB, po precej večji ceni prodajal naprej.

Zato smo še malo pobrskali po spletu in našli še »ugodnejši« oglas. Tokrat nam je lastnik oglasa ponujal 10 USB-ključkov kapacitete 32 GB za 430 evrov. Izredno ugodno, če bi šlo za pravo stvar. Seveda so se prodajali enaki ključki kot v prvem primeru, in ker smo vztrajali, da želimo pred nakupom ključek preizkusiti, je prodajalec pristal na testiranje. Ko smo se pred njegovimi očmi prepričali, da gre za ponaredek, se je zdel presenečen in po naši oceni tudi dejansko ni vedel, da ne prodaja pravih 32 GB ključev. Po drugi strani pa je morda bil le dober igralec … O dogajanju smo seveda obvestili tako tržni inšpektorat kot policijo.

Z vidika uporabnika bi bil za nas dovolj velik dosežek že to, da se omenjeni oglasi odstranijo iz slovenskega spletnega prostora in ne vabijo predvsem mladih naivnežev v neprijetne posle. Čeprav da je v naše roke prišel USB- ključek neznanega proizvajalca, pa lahko brez težav naletite tudi na ponaredke priznanih znamk, zato imejte pri nakupih zunaj trgovin oči »na pecljih«!

UKRADENO BLAGO, PONAREDKI ...

Pri nakupih prek oglasnikov, predvsem v primerih, ko prodajalcev ne poznamo osebno, se nam poleg goljufivega USB-ključka lahko zgodi še marsikaj. V oglasnikih tako najdemo oglase, ki nam ponujajo originalne kartuše po smešno nizkih cenah. V večini primerov gre res za pravo stvar, zanimivo pa utegne biti poreklo. Če bi se dokopali do izvora takšne kartuše, bi kmalu ugotovili, da prihajajo iz zanimivih lokacij. Tako zaposleni v takšnih in drugačnih podjetjih svoji plači s krajo tuje lastnine dodajo tako priljubljeno »dodano vrednost«. Kot kupec cenejše kartuše sicer ne boste oškodovani, vprašanje pa je, kako boste spali ob misli, da podpirate tatove. Naslednja past, ki nas lahko doleti ob nakupu kartuš, je nakup neoriginalne, napolnjene ali kartuše z manjšo kapaciteto, kot je nazivna.

Če smo računalniški laik, pa želimo prek oglasnika kupiti računalnik, vzemimo sabo prijatelja, ki se na zadeve spozna, preveri naj, ali je grafična kartica res tista, ki je navedena v oglasu, ali procesor ni morda »navit« in ali velikost trdega diska in količina pomnilnika ustrezata ponudbi. Prav tako moramo biti pazljivi pri nakupu druge opreme, saj v nemalo primerih črka ali dve v imenu nakazujeta bolj ali manj zmogljivo izvedbo naprave.

RAJE OSEBNO KOT PO POŠTI

Tudi sicer moramo biti pri nakupih pazljivi. Kadar je to izvedljivo, se raje kot za pošiljanje po pošti odločimo za oseben prevzem blaga. Predvsem pri elektronskih napravah pogosto ni dovolj fizičen ogled, zato prodajalcu izrazimo željo, da napravo pred nakupom praktično preizkusimo. Pri naročanju po pošti vam lahko pošiljatelj kupljeno zapakira malomarno, posledica je poškodba med dostavo, lahko pa vam pošlje napravo v okvari, nato pa se izgovarja na dostavno službo. Tako vam lahko barabin denimo proda prenosni računalnik s poškodovanim zaslonom. Prerekanju, slabi volji in vračanju denarja se lahko izognete zgolj z osebnim prevzemom blaga ali če poslujete z ljudmi, ki jim na podlagi prejšnjih izkušenj zaupate.

ZAUPANJE LAHKO ZNIŽA STROŠKE

Ker nekatere dostavne službe dodatno zaračunavajo pošiljanje pošiljk z odkupnino, se lahko začetni znesek, ki je pri našem nakupu znašal 80 evrov, precej zviša. Cena našega paketa je skupaj s stroški pošiljanja tako narasla za več kot 6 evrov, kar ob prvotnem znesku ni zanemarljiv podatek. Tem stroškom se lahko izognemo na zanimiv način, ki pa od nas zahteva nekoliko več zaupanja. Pošiljanje paketa bo bistveno cenejše, če bo brez odkupnine. Kupec lahko tako privarčuje kak evro in dobi možnost preizkusa opreme pred dejanskim plačilom. Rešitev pa ni preveč zanimiva za prodajalce, saj obstaja možnost, da bodo ostali brez prodajanega predmeta in denarja.
Če prodajalcu zaupate, mu lahko preko sodobnih bančnih poti že vnaprej plačate naročeno, ko preveri stanje na računu, pa vam kupljeno tudi pošlje. Tako kot prvega načina ne marajo prodajalci, pa slednji ni preveč zanimiv za kupce. Lahko zatrdimo, da vam bo pošten prodajalec brez slabih izkušenj, ki nič ne skriva, poslal blago brez odkupnine in v praksi takšne »izmenjave« tudi dejansko lepo tečejo.