Svetovni splet je odličen vir informacij in zabave. Da bi to počeli varno, pa je treba nekaj vedeti tudi o nevarnostih, ki na nas prežijo med tem početjem. O nekaterih nevarnostih smo dokaj dobro obveščeni, o drugih pa morda še niti slišali nismo. Zamenjava uradnih spletnih strani je že zelo znan trik, ki pa še vedno deluje, in še vedno nismo dovolj pazljivi pri uporabi spletnih strani, kot so strani za elektronsko bančništvo. In če bomo izvedli denarno transakcijo na ponaredku, in ne na uradni spletni strani svoje banke, bomo seveda ostali brez denarja, in poznejše izgovarjanje, da pač nismo opazili in nismo vedeli, nam ne bo prav veliko koristilo.

Spletni prevaranti, tatovi in drugi nepridipravi pa imajo zelo bujno domišljijo in veliko zelo posrečenih idej kako brez veliko truda priti do tujega denarja. V primerjavi z nami, ki le tu in tam pomislimo na spletne nevarnosti, nepridipravi veliko časa namenjajo razmisleku, kako se nas lotiti, da tega ne bomo niti opazili.

O večini nevarnosti smo že davno opozarjali in še sproti opozarjamo. Tokrat bomo pogledali tiste manj očitne in zato manj znane. V glavnem pa je zadnje čase želja nepridipravovo v vaš računalnik tako ali drugače spraviti škodljivo kodo, ki bo počela to, kar so si zamislili, in je lahko vse, od dostopa do datotek pa do prevzema vaše osebnosti, elektronskih podpisov in s tem morda tudi vašega elektronskega bančništva.

NEVARNI PIŠKOTKI FLASH

Adobe Flash je v zadnjih letih postal pogosta tarča snovalcev različnih napadov, kar sili podjetje v pogoste varnostne popravke. Pa ne gre za nedolžne zadeve, ampak celo za takšne, da bi lahko kdo drug prevzel nadzor nad vašim računalnikom.

Druga nevarnost pa je bolj skrita. Piškotki (cookies) Flash. Piškotki Flash so drobci podatkov, ki so uporabni za shranjevanje podatkov, povezanih z različnimi nastavitvami za ogled video datotek Flash na določeni spletni strani. Tako kot klasični piškotki pa lahko ti piškotki zapišejo tudi strani, ki jih obiskujete. Celotna zadeva pa je še nekoliko bolj zapletena. Ko izbrišete piškotke, piškotki Flash ostanejo zapisani, saj niso shranjeni na istem mestu kot klasični piškotki. Novejše študije so pokazale, da tudi uporaba »zasebnega brskanja« ne izključi zapis piškotkov Flash. Nepridipravi tako uporabijo piškotke Flash za enako vlogo, kot jih imajo navadni piškotki za spremljanje vaših aktivnosti. Ko jih izbrišete, ostanejo piškotki Flash kot dokaz o vaših aktivnostih. Tako bi naj bili ti piškotki prisotni na polovici »Top 100« spletnih strani. Očitno jih oglaševalci s pridom uporabljajo, in ni čudno, da se njihove uporabe lotijo tudi nepridipravi.

Edina učinkovita obramba je redno nadgrajevanje predvajalnika Flash in vključitev varnostne nastavitve, po kateri vas mora aplikacija vprašati, ali želite dovoliti zapis posameznih piškotkov. Poleg tega je na voljo dodatek za brskalnik Firefox z imenom Better Privacy, ki prikaže seznam vseh tovrstnih piškotkov in omogoča selektivno brisanje vseh vrst piškotkov vsakič, ko zaženete ali izključite brskalnik.

Če želite, da vas računalnik vedno vpraša, ali želite dovoliti zapis piškotka, morate splošne nastavitve za shranjevanje s 100 KB prestaviti na 0 KB in označiti, naj vas program o tem ne sprašuje več. Težava pri takšni varnosti pa je, da vam precej spletnih strani Flash ne bo delovalo.

ADOBE READER NI NEDOLŽEN

Prav gotovo ni naključje, da je Adobe tarča nepridipravov, ki bi radi izkoristili njihove izdelke za svoje početje. Razširjenost in precej visoka stopnja zaupanja uporabnikov do teh vrst datotek je glavni krivec. Kako nam tak dokument sploh lahko škoduje, če pa ga le pogledamo, navadno ga še urejati ne moremo? Počeg različnih ranljivosti v samem programu Adobe Reader okužena datoteka PDF izkorišča tudi javanske skripte (Acro Form JS). Če so nekoč okužene datoteke vsebovale le povezavo do škodljivih kod, je zdaj ta že pripeta dokumentu. Da je vsa zadeva še neprijetnejša, so tudi okužene datoteke pogosto digitalno podpisane z veljavnim varnostnim certifikatom. Aktivacija škodljive kode ima navadno za cilj prevzem nadzora nad vašim računalnikom in dostop do vaših dokumentov. Tudi če se ne razburjate, če kdo vidi vaše dokumente, pa lahko lastnik takšne kode najde tudi vse potrebne podatke, kako uporabiti vaš elektronski bančni račun, kar vas lahko veliko stane.

Adobe Reader seveda vsebuje tudi zaščite pred takšnim početjem, in prav lahko se pojavi okno z vprašanjem, ali ste prepričani, da želite pognati tak pripet program. Ker lahko nepridipravi spreminjajo tudi vsebino teh varnostnih sporočil, pa je velika verjetnost, da boste zadevo kljub vsemu sami sprožili. Za lani še nisem našel podatkov, v letu 2009 pa je napad z okuženo datoteko PDF po podatkih podjetja Symantec pomenil kar 49 % vseh spletnih napadov.

Da se izognete takšnim napadom, je treba sproti nadgrajevati Adobe Reader, saj podjetje skrbi za varnostne popravke svojih izdelkov. Če ne odpremo dokumentov PDF oseb, ki jih ne poznamo, smo varnost seveda zelo povečali. A zadeva ni vedno praktična, posebej če dobivate kopico tovrstnih datotek od poslovnih partnerjev, pri katerih lahko pošlje dokument tudi tajnica, ki je ne poznamo. Kljub temu je previdnost pri odpiranju datotek PDF ena najboljših zaščit.

Okužene datoteke pa ne dobimo le po elektronski pošti, ampak lahko ob obisku škodljive spletne strani ta sproži zahtevo za prenos in odpiranje okužene datoteke PDF.

Nekaj zaščite vsekakor ponuja tudi vaš protivirusni program. Zaščito pa je mogoče povečati tudi tako, da izključite izvajanje JavaScripta znotraj programa Adobe Reader. Večina dokumentov, ki vam jih pošljejo znanci, tako ali tako takšnih skript ne vsebujejo, torej ne bo velike škode, če to možnost izključite.

Pogosto napadi izkoristijo takšno vrsto dejanja, za katero so potrebni administratorski privilegiji. Ker tega ne potrebujemo, vsak dan ni potrebe po stalni prijavi s takšnimi pravicami. Če se torej prijavimo v operacijski sistem z zmanjšanimi pravicami, smo zmanjšali možnosti tudi škodljivim kodam.

ELEKTRONSKA POŠTA

Elektronski poštni nabiralnik je prav gotovo največja tarča vseh spletnih napadov. Najprej so nas nepridipravi poskusili pretentati čisto na osebni ravni. Veliko uporabnikov računalnikov je pač naivnih in ne razmišljajo preveč o tem, kaj počnejo, ko odpirajo elektronsko pošto. Zaradi opozoril smo postali nekoliko previdnejši. Toda še vedno se ljudje kar obmetavamo z elektronsko pošto s prilogami. Ko odpremo zabavno animacijo ali predstavitev od znanca, ni nujno, da ta ni okužena. Ko jo zaženemo, lahko s tem povzročimo neznansko veliko različnih zadev. Od tega, da bo pošta poslana vsem našim stikom, morda jo bomo sami nevede širili naprej, ker je pač zabavna ... Tako zagnana škodljiva koda lahko naredi v našem računalniku karkoli. Od prevzema nadzora nad računalnikom, širjenja škodljive kode iz vašega računalnika, kraja identitete in s tem denarja in še in še. Evolucija škodljive elektronske pošte je grozljivo hitra. Načeloma ne bi smeli zaupati nobeni elektronski pošti, tudi če pride z znanega naslova, čeprav je ravno neznan naslov pošiljatelja prvi znak, da je nekaj narobe. Nepridipravi namreč uporabljajo različne trike. Tako se pojavljajo kopije legalnih potrdil iz Amazona in drugih spletnih strani, kjer radi nakupujemo. Namesto da kliknete povezavo v takšnem sporočilu, pojdite na uradno spletno stran in poglejte, ali vas tam ponudnik o čem takem dejansko obvešča in kaj podobnega zahteva od vas.

Dobra praksa uporabe elektronske pošte je že, če ne odpirate prav vseh prilog znancev in neznancev, ker je to pač zabavno početje. Nekaj zaščite dajejo tudi vaši protivirusni programi, a ti vas ne morejo zaščititi pred vašimi dejanji.

SPLETNE STRANI S TORRENTI

Izmenjava najpogosteje nelegalnih datotek prek strežnikov P2P je seveda silno nevarno početje. Pa ne zato, ker vas bo ujela BSA in boste mastno plačali nelegalne kopije vsega živega, ampak zato, ker teh datotek ne pregleda nihče. Tako ne veste, ali prenašate program, ki vam bo odklenil nelegalno naložen operacijski sistem Windows, poljuben program ali igro ali pa bo vaš računalnik okužil s škodljivo kodo, ki bo lahko v vašem računalniku počela, kar pač si je snovalec zamislil. Navadno je takšna škodljiva koda tudi lepo maskirana. Pogosto bo tako snet program izpolnil vaša pričakovanja, le da bo za nameček še opravil drug del, ki ga ne želite. Težava pri tovrstnih okužbah je tudi v dejstvu, da pri torrentovih strežnikih in odjemalcih ne gre za komercialno dejavnost ,za katero bi stalo podjetje in se bojevalo za dobro ime podjetja tudi s povečevanjem varnosti. Zaradi samega načina prenosa datotek med uporabniki je pameten nadzor tudi nemogoč. Kako torej varno prenašati datoteke? Nikakor. Pogosto vas bodo na forumih celo napotili, naj izklopite protivirusno zaščito pred namestitvijo določene programske opreme, sicer generator ključev ne bo deloval. Če vam to ni sumljivo, potem vam težko kdo pomaga. Večina se bo celo škodoželjno namuznila, da ste si sami krivi za težave, če prenašate nelegalne vsebine. Pa še prav imajo.

Torej, najboljša zaščita je, da ne uporabljate takšne načine širjenja datotek, uporabljate pa dobre protivirusne programe.

OKRAJŠANI URL-NASLOVI

Spletni naslovi so navadno dolgi in zaradi preglednosti ob razvijanju spletne strani tudi polni čudnih znakov, ki nam ne pomenijo veliko. Vpis takšnega dolgega naslova bi bil, najblaže rečeno, nadležen. Na določenih spletnih straneh, pogosto v strežnikih za neposredno sporočanje in družabna omrežja, pa je določena tudi omejitev znakov v posameznem sporočilu. Tako so se pojavili strežniki, prek katerih lahko tak dolg URL-naslov skrajšamo. Tweeter in Facebook sta ravno zaradi uporabe krajšanja URL-naslovov hvaležna tarča nepridipravov. V okrajšanem naslovu ne vidimo dejanskega naslova, ki nas ne vodi tja kamor smo se namenili, ampak na škodljivo spletno stran. Tako nam ne pomaga previdnost in natančen ogled spletnega naslova. Najpametnejši nasvet bi bil: ne klikajte povezav.Toda brez tega bi bila uporaba takšnih strežnikov veliko manj zabavna. Kaj vam v resnici to mar? Pač obiščete tudi neželeno spletno stran. Dobro, to je jasno, da ni tako nedolžno. Na drugi strani povezave vas lahko čaka karkoli, najpogosteje pa škodljiva koda, ki omogoči snovalcu početi z vašim računalnikom in vašimi zaupnimi podatki, kar se mu zljubi.

Na srečo se ponudniki krajšanja URL-naslovov bojujejo proti takšni vrsti nevarnosti. Če ne zaradi drugega pa zato, ker si sicer njihove storitve ne bo nihče več upal uporabljati. Nekateri programi za neposredno uporabo družabnega omrežja, kot je Tweet Deck, pa omogočajo tudi ogled celotnega URL-naslova, če to želite.

Težava je, da varnost kljub vsemu ostaja bolj kot ne na vaših ramenih. Popolnoma zaščititi vas v tem primeru drugi ne morejo.

PORNOGRAFSKE SPLETNE STRANI

Pornografske spletne strani slovijo po tem, da so manj varne kot druge vrste. Zadeva je in ni resnična. Po eni strani so snovalci pornografskih spletnih strani včasih namenjali manj pozornosti varnosti in več vsebini, po drugi strani pa je toliko drugih vrst spletnih strani vsakodnevno tarča napadov, ki jih spremenijo v vabo za prehod na škodljive spletne strani, da je takšno razmišljanje že skoraj nekoliko zastarelo. Potencialno nevarne so seveda vse vrste strani. Morda smo ob pogledu na nagce ni nagice le nekoliko manj pozorni na to, kaj in kako klikamo po takšnih straneh in kakšne vrste datotek s tem zaženemo. Tudi pornografska industrija se bojuje za svoje potrošnike in tako namenjajo vedno več pozornosti tudi varnosti. Težava je bolj v poplavi spletnih strani, ki prenašajo tuje pornografske materiale in se bodisi požvižgajo na varnost bodisi so celo pripravljene z namenom širjenja različne škodljive kode.

Vsako dovoljenje za prenos videoposnetkov ali kodekov za ogled filmov je lahko zelo nevarno.

Pomaga seveda previdnost, uporaba znanih spletnih strani z nagicami, če vam je to v veselje, in dobri programi za zaščito pred spletnimi škodljivci in za preverjanje spletnih povezav.

SPLETNE STRANI S KODAMI LEGALNIH PROGRAMOV

V internetu je prava poplava različnih spletnih strani kjer hekerji ponujajo ključe za nelegalno nameščeno programsko opremo. Že obisk osnovne strani je pogosto nevaren, kaj šele brskanje med kopico povezav in prenos generatorjev ključev. Sicer vas ščitijo protivirusni programi, a če sami nameščate škodljivo programsko opremo, vam skoraj ni pomoči. Takšnim spletnim stranem se ognite, če ne želite namerno riniti v nesrečo.

ŠKODLJIVI KODEKI

Če gledate videoposnetke na spletnih straneh, na neki način celo pričakujete, da boste morali tu in tam prenesti tudi ustrezen kodek za ogled takšnih vsebin. Ko spletna stran od vas to tudi dejansko zahteva, to ni nič sumljivega. Pa je res tako? Seveda to ni nujno varno početje. Vse je odvisno od teg,a ali to od vas zahteva spletna stran, ki ji je mogoče zaupati, ali pa takšna, na katero smo naleteli po naključju in zanjo nismo nikoli slišali. Edina učinkovita zaščita je omejevanje na dobro znane in varne strežnike za ogled video vsebin, kot sta YouTube in Vimeo. Dobro, tudi naši znani strežniki so lahko med temi. Ogled pač omejite na tiste ponudnike, za katere veste, da želijo še dolgo poslovati in vas torej želijo zaščititi tudi pred takšnimi napadi.

PODATKI ZA GEOLOKACIJO

Naprave za geolokacijo so dokaj nove, še mlajši so pametni telefoni s to možnostjo, tako so nove tudi nevarnosti. Lahko so dokaj nedolžne kršitve zasebnosti, lahko pa tudi veliko neprijetnejši dogodki. Nekatera podjetja za izposojo avtomobilov imajo v vozila vdelano GPS-napravo, ki med drugim meri hitrost in ob prekoračitvi hitrosti zaračuna vozniku določeno kazen zaradi večje obrabe vozila. Neprijetno seveda, a še ne nevarno. Proti takšnemu početju se je mogoče bojevati z legalnimi sredstvi, saj to ni dovoljeno. Obstaja pa veliko načinov, kako izkoriščati svojo trenutno lokacijo. Vse od tega, da bi lahko ponudnik vašo lokacijo prodajal za pošiljanje lokaliziranih reklamnih sporočil, pa do tega, da bi lahko vaše sporočanje znancem in neznancem, da ste na dopustu, spodbudilo nepridiprave za roparski pohod na vaše stanovanje ali hišo. Kaj vse bi kdo želel s podatki o vaši lokaciji, je prepuščeno domišljiji nepridipravov. Uporabnik se mora seveda sam odločiti, koliko podatkov o svoji trenutni lokaciji želi deliti s svetom z aplikacijami, kot sta Foursquare ali Facebook Places. Dejstvo je, da lahko vaši podatki, tudi če se vam zdijo še tako nedolžni, nekoga zanimajo in da motivacija najpogosteje ni želja, da bi vam pomagali.

NEŽELENI PRENOSI DATOTEK

Neželene prenose datotek imenujejo tudi drive-by download. Izraz pomeni prenos in namestitev škodljive programske kode, ne da bi vedeli, da sta se sploh zgodila. Tak prenos datoteke se lahko zgodi praktično kadarkoli oziroma kjerkoli med brskanjem po spletnih straneh. Določene spletne strani so pripravljene samo z željo po takšnem širjenju škodljive kode. Nepridipravi pa lahko s takšno »uslugo« okužijo tudi druge spletne strani, pogosto tudi takšne, ki so zelo priljubljene in veljajo za zelo varne. Seveda je takšno stran težje okužiti, sta pa zato izziv in doseg na tak način večja.

Zaščita je v obliki protivirusnih in podobnih programov, ki pa je učinkovita le, če je vsakodnevno osvežena z novimi varnostnimi definicijami.

PONAREJENI REZULTATI ISKANJA

Lastniki in administratorji za spletne iskalnike zelo skrbijo in nekako se nam zdi, da s te strani ne preži nobena nevarnost. Če nepridipravi že ne morejo okužiti iskalnikov samih, pa lahko izdelajo spletne strani, ki jih zaradi njihove zasnove iskalnik uvrsti zelo visoko na lestvico zaželenih zadetkov. Tako namesto strani, ki jih dejansko želimo videti, iskalnik prej postreže s takšnimi, ki so le krinka za širjenje škodljive kode. Ker so slavne osebe iskano gradivo med povprečnimi uporabniki interneta, ni naključje, da je ravno poizvedba o priljubljenih glasbenikih in še bolj glasbenicah lahko precej nevarno početje. Veliko tovrstnih spletnih strani, posebej strani, namenjene oboževalcem, so pogosta tarča. Pogosta tarča pa so tudi vroče novice in seveda Facebook.

Edina zanesljiva zaščita sta zavedanje nevarnosti in previdnost pri iskanju takšnih podatkov in novic. Vsekakor je varneje brskati za novicami na spletnih straneh velikih podjetij, kot so Sky News, BBC in podobna, kot pa uporabiti naključno povezavo, za katero niti ne pogledate, kam dejansko vodi, ali pa veste, da vodi na stran, za katero še niste nikoli slišali.

VIDEO PREDVAJALNIKI

Velik del dejavnosti v internetu je ogled videodatotek, zato ni čudno, da so video predvajalniki priljubljen način napada na računalnike. Nepridipravi prej ali slej odkrijejo varnostno luknjo, ki jim omogoči nečedno početje. Sama okužba vašega računalnika poteka podobno kot pri okuženih datotekah PDF. Video datoteka je okužena in sproži prenos škodljive kode v vaš računalnik. Ker sta najbolj pogosto uporabljana Microsoft Media Player in Quick Time, sta tudi pogosta tarča hekerjev. Podjetja seveda ne želijo negativne reklame za svoje izdelke in se trudijo s sprotnimi varnostnimi popravki. Redno nadgrajevanje predvajalnikov je torej ena od rešitev težave. Druga je previdnost pri izbiri video posnetkov, ki jih želite pogledati ali prenesti v svoj računalnik.

SPONZORIRANE SPLETNE STRANI

Reklame seveda niso nič slabega, saj prenekateri zanimivi spletni strani omogočajo obstoj. Problem se pojavi, ko nepridipravi uporabijo reklame na sicer zaupanja vrednih spletnih straneh kot vabo za preusmeritev vaše dejavnosti tja, kamor želijo. Navadno pa je to za vas kaj neprijetnega. Dodatna težava je, da so povezave takšnih reklam videti kot popolnoma normalne povezave in naslovi znanih podjetij. Nepridipravi so celo tako temeljiti, da navadno ne napadajo strani z reklamami, ampak lepo pošteno plačajo reklamo, le da ta ni takšna, kot reklamno podjetje pričakuje. Seveda tudi reklamna podjetja ne želijo takšnih reklam in se trudijo vse sumljive izločiti. Kljub vsemu pa tak način okužbe vašega računalnika obstaja in je dokaj pogosto v uporabi.

OBJAVLJANJE OSEBNIH PODATKOV V DRUŽABNIH OMREŽJIH

Pogosto ni težava v tem, da uporabniki delijo osebne podatke z znanci in neznanci, ampak je težava, ko je teh osebnih podatkov preveč. Zavedati se je treba, da vaše podatke vidijo tudi drugi. Družabna omrežja imajo določene mehanizme, s katerimi lahko določite, kak doseg bo imela katera od vaših objav. V Facebooku je to omejeno na prijatelje in njihove prijatelje, kar je že velik krog ljudi, in na vse obiskovalce Facebooka. Previdnost je potrebna že pri potrjevanju prijateljev. Nepridiprav se lahko skriva tudi za novico, društvom, podjetjem, ki objavlja vam zanimive prispevke. Tako pa vidi tudi vse, kar delite s prijatelji.

Kdaj je torej preveč podatkov v javnosti? Težko je reči, saj vam podatki lahko tu in tam bežijo v določenih pogovorih in objavah. Tako nepridipravi zberejo dovolj osebnih podatkov (ime, priimek, naslov, datum rojstva in še kaj), da lahko na podlagi vaših podatkov zahtevajo tudi kaj takšnega, kot je kreditna kartica na vaše ime. Klasična kraja identitete torej, ki pa še malo ni omejena samo na znanstvenofantastične filme, ki smo jih gledali pred nekaj leti. To se celo zelo pogosto dogaja. Posebej mladi so pogosta tarča takšnega početja, saj se ne zavedajo popolnoma, kaj pomeni nekritično objavljanje osebnih podatkov. Ko bodo dosegli starost za začetek resnega bančnega poslovanja, pa utegnejo presenečeno odkriti, da je to v njihovem imenu začel izkoriščati že nekdo drug.

Nekateri uporabniki družabnih omrežij pretiravajo z objavljanjem svoje trenutne dejavnosti. Zdaj sem tukaj, zdaj me ni, zdaj sem na dopustu celih deset dni ... Če ste pred tem objavili tudi svoj naslov, je vse skupaj kot vabilo vlomilcem, da si postrežejo z vašo opremo. Možnosti pa je še več.

Zaščita pred takšnimi zlorabami je dokaj preprosta. Zdrava kmečka pamet naj vas vodi pri tem, kaj delite z drugimi in kaj naj ostane le vam. Zavedati se je treba, da tudi nepridipravi uporabljajo internet.

FACEBOOKOVE APLIKACIJE

Facebookove aplikacije so bile dokaj zgodaj tarča zlorab, zato so tudi varnostni mehanizmi vedno bolj temeljiti. Kljub temu pa ni mogoče vedeti, kdo je razvijalec aplikacije in kaj se za povezavo skriva. In ker gre za družabno omrežje in ker pogosto sami dovolite tudi škodljivi aplikaciji dostop do svojih podatkov, med katerimi so tudi vsi vaši prijatelji in stiki, je širjenje takšne aplikacije bliskovito kot gozdni požar.

Zaščita je že v vašem Facebookovem profilu, le uporabiti jo morate. Izbrati je treba ustrezne varnostne nastavitve, in ne dovoliti aplikacijam neomejen dostop do vaših podatkov. Aplikacije lahko tudi popolnoma izključite iz svojega profila. Če so vam aplikacije preveč zabavne, da bi tako prekinili z njimi, pa vsaj ne izpolnjujte čisto vsake ankete in igrajte igre, ki so že dalj časa v obtoku in veljajo za varne.

LAŽNI PROTIVIRUSNI PROGRAMI IN OPOZORILA

Nepridipravi pa se ne zanašajo samo na neprevidnost uporabnikov internet, ampak izkoristijo tudi naše strahove pred okužbami z virusi in podobno nesnago. Tako se lahko mimogrede ob obisku določene spletne strani sproži obvestilo, da je vaš računalnik okužen in da lahko brez težav in brezplačno pregledate svoj računalnik kar prek spletne aplikacije. Včasih to vključuje tudi nalaganje določene programske opreme. In smo odprli sovražniku dostop do našega računalnika. Tako mimogrede in brez pomislekov. To pa je le en način, kako delujejo takšni programi. Drug način je brezplačen protivirusni program, ki pa začne vedno pogosteje nergati, kako lepo bi bilo, če bi kupili plačljivo različico, ki za nameček še ne pomeni resnega stroška. In potem se odločite za nakup in nepridipravom sporočite številko in podatke svoje kreditne kartice. Adijo denar za naslednjih nekaj dopustov. Mimogrede, pa program navadno niti ni ščitil vašega računalnika pred drugimi virusi. Včasih se vam tak protivirusni progam naloži kar mimogrede, ko naložite kak brezplačen program.

Ko se vam kaj takega pripeti, se izognite plačevanju, dovoljenju za pregled računalnika, in če je tak program že v vašem računalniku, zaženite računalnik v varnem načinu in počistite nesnago iz računalnika. Včasih vam bo to uspelo s pravim protivirusnim in sorodnim programom, včasih pa bo težavo težje odpraviti. Na srečo je na spletnih straneh resnih ponudnikov protivirusnih programov natančno opisano, kako se rešiti vsake znane nevarnosti. Najboljša zaščita pa je seveda preventiva.

Ne glede na to, kakšna oblika nevarnosti vam preti v internetu, ga boste še naprej uporabljali, saj brez tega ne gre več. Treba se je le zavedati nevarnosti in poskrbeti za varnost tako s protivirusnimi in splošnimi zaščitnimi rešitvami kot tudi z uporabo zdrave presoje, kaj počnete na spletnih straneh. Tako nevarnosti sicer ne moremo popolnoma izključiti, ampak jo spravimo na znosno raven tveganja, s katerim lahko živimo.

Moj mikro, februar 2011 | Slavko Meško |