Svet je v letu 1984 razdeljen na tri velike države: Eastazijo, Evrazijo in Oceanijo. Z nekaj domišljije lahko vplivna območja edine svetovne velesile postavimo v eno državo, poskuse združevanja evropskih držav v drugo, vse, kar ostane pa je tretja skupina. Glavni junak je državljan Oceanije, na čelu katere je vedno prisotni ter vsevidni Veliki brat. Nadzor poteka prek posebnih naprav, imenovanih telzasloni.

SNEMANJE IN ZBIRANJE PODATKOV NA VSAKEM KORAKU

Priznam, sodim v generacijo, ki je odraščala hkrati z menjavo družbenega sistema. V luči razumevanja takratnih dogodkov se zdi vse skupaj zavito v tančico skrivnosti, ob pogosto pavšalni oceni, da je bil takrat nadzor na vsakem koraku. Je bilo prej vse skupaj drugače, kot je danes? Verjetno ne, le da je bilo glede vsega skupaj manj hrupa. K pisanju pa me je spodbudil prispevek na TV-ju, ki je namigoval, da nas tudi državni organi snemajo na vsakem koraku brez ustreznih dovoljenj in opozoril. »Brez panike«, pravi dobri vojak Švejk. Zavedati se moramo, da smo tako ali drugače nadzorovani povsod. Spremljajo nas prek kamer na ulicah in cestah, mobilni operater dokaj natančno ve, kje se gibljem ... Seznam še zdaleč ni popoln, a ga sprejmem z mislijo, da je to potrebno za zagotavljanje varnosti in delovanje sistema.

Najrazličnejše grožnje varnosti v obliki svetovnega terorizma pa so omogočile še več. Nadzor gre tudi prek meja zagotavljanja zasebnosti mojega doma, saj telekomunikacijski operaterji beležijo prometne podatke, ki so lahko ob ustrezni obdelavi skupaj z vsebino izredno močno orodje. Koristno orodje za dobre fante ali izredno nevarno orožje v primeru zlorab oziroma manipulacij. Prav področje najrazličnejših zlorab pa me skrbi. Nobena skrivnost ni, da imamo že pri varstvu osebnih podatkih včasih težave, kar potrjujejo tudi nastopi pooblaščenke.

Državni organi nas snemajo na vsakem koraku brez ustreznih dovoljenj in opozoril, telekomunikacijski operaterji pa beležijo prometne podatke, ki so lahko ob ustrezni obdelavi skupaj z vsebino izredno močno orodje.

Ključno vprašanje je, kdo, kdaj in zakaj je dostopal do določenih podatkov, kdo mu je to naročil ter komu in na kako so bili posredovani ti podatki. Seveda je osnova legalnost zbiranja in obdelave podatkov.

Še vedno mi ostaja možnost, da z gotovino, ki je nisem dobil na bankomatu ali v banki, zamaskiran kupim prednaročniški telefon in prek kriptirne naprave pokličem, medtem pa se gibljem po gozdu, seveda pod pogojem, da je neizsledljiv tudi moj sogovornik ...

POLRESNICE ALI NAMERNE MANIPULACIJE

Verjetno je z »ustreznim« tolmačenjem in zamolčanjem kakšnega dejstva mogoče vsakogar od nas prikazati v najslabši luči. Sam sodim v skupino državljanov, ki cesarju dajejo, kar je cesarjevega, lojalen sem svojemu delodajalcu in družini. Seznam mojih telefonskih pogovorov, ki pomeni za operaterja prometne podatke (brez vsebine), pa bi z določenimi namigi in ustreznim »komentarjem« lahko pokazal tudi drugačno luč. Če gre za podatke daljšega časovnega obdobja, je manevrski prostor toliko večji. Da o povezavi več podatkov v kombinaciji z osebnimi podatki (telefonski pogovori, e-pošta, finančno stanje) sploh ne razmišljam. Tu je še kot nalašč prostor za različna korelacijska orodja, ki lahko še analizirajo povezavo med različnimi dogodki. Vse skupaj seveda ne pomeni, da je rezultat pravilen. Še huje pa se mi zdi, da vse zadeve prevečkrat napihnejo in smo v primeru napak premalokrat deležni ustreznega opravičila. Včerajšnji dogodek je pozabljen, saj je danes aktualno kaj novega ...

KAKŠNO JE UPRAVLJANJE S PODATKI?

Kot poštenega državljana me najrazličnejše vrste zbiranja podatkov ne motijo. Načeloma se zaradi določene stopnje nadzora počutim celo varnejšega. Skrbi pa me, ali so ti podatki dovolj dobro zavarovani ter ali se z njimi upravlja dovolj strokovno in nepristransko. Odnos države do strokovnega kadra se, glede na položaj tega v državi, zdi kot, da bi se ga želeli čimprej odkrižati. Ključno vprašanje torej je, kdo, kdaj in zakaj je dostopal do določenih podatkov, kdo mu je to naročil ter komu in na kako so bili posredovani ti podatki. Seveda je osnova legalnost samega zbiranja in obdelave podatkov.

Nekateri čakajo v vrsti ...
Ob vseh pripombah glede zasebnosti je zanimivo, da nekateri pristajajo in čakajo v vrsti na sodelovanje v resničnostnem šovu. Še več je firbcev, ki se pasejo na tuji zasebnosti ali pa svoj dom odprejo spletni kameri. Domače spletne strani pa tako ali tako včasih povedo več, kot vedo uporabniki sami o sebi...

IZSLEDLJIVI SMO POVSOD

Prava bomba je poročati o kamerah na ulici, saj je tej temi hitro kos tudi desetletnik. V najslabšem primeru me vidijo, kako cesto prečkam tam, kjer ni prehoda, ali ne čakam na zeleno luč. Ja pa izpadlo mi je tistih nekaj las, ki sem jih še imel, in nosim nov plašč. Kaj pa omenjeni podatki o najrazličnejših komunikacijah. Tu je zadeva skrita očem in je potrebno več znanja. Zavedam se, da sem izsledljiv praktično povsod. Tudi, če do strežnika dostopam anonimno, sem razmeroma preprosto izsledljiv. Vse je le vprašanje volje in časa, da se uporabnika izsledi. Še vedno pa mi ostaja možnost, da z gotovino, ki je nisem dobil na bankomatu ali v banki, zamaskiran kupim prednaročniški telefon in prek kriptirne naprave pokličem, medtem pa se gibljem po gozdu, seveda pod pogojem, da je neizsledljiv tudi moj sogovornik. Ali pa je lažje, da greva na pijačo in namesto kopice tehnoloških pripomočkov uporabiva klasiko. Komunikacije postajajo torej resničnostni šov. Opozorjeni smo, vsak od nas pa se bo sam odločal, kako dalje. Tokrat, ampak res le tokrat, bom, da se izognem beleženju pomembnega podatka (nadzoru), ta članek dostavil uredniku neposredno na USB-ključu.

KAJ PRAVI ZAKON?

Natančneje, predlog Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom, uradno prečiščeno besedilo).

107.b člen
(kategorije podatkov, ki se hranijo)

Podatki, ki se hranijo (v nadaljnjem besedilu: hranjeni podatki), so:
1. podatki, potrebni za odkritje in prepoznanje vira komunikacije,ki obsegajo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju telefonsko številko kličočega ter ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika;
– pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi internetne telefonije uporabniško ime in telefonsko številko, dodeljeno za vsako komunikacijo, s katero se vstopa v javno telefonsko omrežje, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika, ki mu je bil v času komunikacije dodeljen naslov internetnega protokola, uporabniško ime ali telefonska številka;
2. podatki, potrebni za prepoznanje cilja komunikacije, ki obsegajo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju klicano telefonsko številko in v primerih, ki vključujejo dodatne storitve, kot je preusmeritev ali predaja klica, številko ali številke, na katere je klic preusmerjen, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika;
– pri dostopu do elektronske pošte in uporabi internetne telefonije uporabniško ime ali telefonsko številko prejemnika klica prek internetne telefonije, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika in uporabniško ime namembnega prejemnika komunikacije;
3. podatki, potrebni za ugotovitev datuma, časa in trajanja komunikacije, ki obsegajo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju datum ter čas začetka in trajanje ali čas konca komunikacije;
– pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi internetne telefonije datum in čas prijave na internet in odjave z njega, pri čemer se upošteva določen časovni pas, skupaj z naslovom statičnega ali dinamičnega internetnega protokola, ki ga je ponudnik dostopa do interneta dodelil komunikaciji, in uporabniško ime naročnika ali registriranega uporabnika ter datum in čas prijave in odjave z internetnih storitev elektronske pošte ali internetne telefonije glede na določen časovni pas;
4. podatki, potrebni za ugotovitev vrste komunikacije, ki obsegajo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem in mobilnem omrežju vrsto uporabljene telefonske storitve;
– pri dostopu do elektronske pošte in uporabi internetne telefonije vrsto uporabljene storitve;
5. podatki, potrebni za razpoznavo komunikacijske opreme uporabnikov, ki obsegajo:
– pri telefonskih storitvah v fiksnem omrežju kličočo in klicano telefonsko številko;
– pri telefonskih storitvah v mobilnem omrežju kličočo in klicano telefonsko številko, mednarodno identiteto mobilnega naročnika kličoče in klicane stranke, mednarodno identiteto mobilnega terminala kličoče in klicane stranke, v primeru predplačniških anonimnih storitev pa datum in čas začetka uporabe storitve ter ID celice, kjer je bila storitev izvedena;
– pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi internetne telefonije kličočo telefonsko številko za klicni dostop, digitalni naročniški vod ali drugo končno točko začetnika komunikacije, ID celice na začetku komunikacije, oziroma podatke, ki določajo zemljepisno lego med obdobjem, za katerega se hranijo podatki o komunikaciji.

Evan Ambrož