Ko kupite nov računalnik, in če je v njega že nameščen operacijski sistem, se vam bo na prvi pogled mogoče zdelo, da ste že blizu konca. A ni tako. Je šele začetek. V nov računalnik je namreč treba namestiti vse programe, ki ste jih uporabljali na starem. »Ah, saj tega ni toliko,« boste rekli. O, ja, pa je! Namestiti pisarniški paket, grafični program in podobno je malenkost in je res dokaj hitro gotovo. A potem pridejo na vrsto bralnik PDF-ov, program za delo z zipi in podobnimi arhivi, medijski predvajalniki, brskalniki, Skype, Twitter, Java, kodeki, torrenti, spletni shranjevalniki in še in še. Tega je toliko, da bi nekomu, ki vam omeni besedici »I agree« ali »Next«, najraje zavili vrat. Za to, da se v vas ne bodo sproščala ta agresivna čustva, lahko poskrbi recimo storitev Ninite (http://ninite.com/). Ideja je čudovita: snovalci so na enem mestu zbrali povezave do namestitve cele vrste programov. Vse, kar je treba narediti, je, da se označijo tisti, ki bi jih radi namestili, Ninite pa nato sam sname namestitvene programe in sproži namestitev. Tako uporabniku ni treba iskati vsakega programa posebej, ga snemati in nato nameščati. Velik del tega namreč opravi kar Ninite. Pri tem je čudovito to, da storitev iz namestitev kar sama odstrani različne dodatke v obliki orodnih vrstic in podobne marketinške navlake ter s tem računalnik nekoliko obvaruje pred tako imenovanim crapwarom. Isti namestitveni program je mogoče uporabiti tudi kot orodje za preverjanje ažurnosti nameščenih programov – če Ninite najde novejšo različico, jo namesti, če ne, pa jo preskoči. Trenutno je v storitev vključenih kakih sto programov, od najbolj priljubljenih brskalnikov, komunikacijskih programov, razvojnih orodij in še česa.
Prenos datotek
Ko namestite vse programe, so na vrsti datoteke, shranjene iz starega računalnika. Tu imate precej odprte roke. Če ste na primer datoteke shranili na prenosni disk, jih zdaj pač s pomočjo programa za delo z datotekami prekopirajte na želeno mesto v novem računalniku. Ta proces lahko nekoliko avtomatizirate z manj znanim orodjem znotraj sistemov Windows 7/8, imenovanim »Preprost prenos v sistemu Windows«. V iskalno vrstico menija Start vpišite besedico Prenos in orodje se bo kaj hitro prikazalo. Orodje omogoča kopiranje podatkov iz starega v nov računalnik na tri načine: prek vrat USB in posebnega kabla, prek omrežja ali pa prek zunanjega trdega diska. Če sta oba računalnika priključena v isto omrežje, je najpreprostejši postopek kar kopiranje prek omrežja, res pa je, da utegne vse skupaj trajati kar precej časa, še zlasti če sta ena ali kar obe napravi na usmerjevalnik priključeni brezžično. Proces kopiranja je dokaj preprost. Na starem računalniku se zažene »Preprost prenos v sistemu Windows« in v njem izbere prenos prek omrežja. Čarovnik vam bo »izpljunil« šestmestno kodo, ki jo vpišete v program, ki ga zaženete na novem računalniku. Ko je povezava vzpostavljena, bo program na novem računalniku pregledal stari računalnik in ugotavljal, katere datoteke oziroma dokumenti so primerni za prenos. Privzeto se bo prenesla vsebina osebnih map, torej dokumenti, glasba, fotografije in podobno, ki so shranjeni v mapi Knjižnice, vendar je uporabniku na voljo tudi prilagajanje parametrov in določanje dodatnih vrst datotek, ki naj se prenesejo, in tudi dodatna mesta na starem računalniku. Ko določite vsa mesta, iz katerih naj se prekopirajo podatki iz starega računalnika, lahko sprožite kopiranje in zadeva bo stekla. Pri tem je pomembno vedeti, da bodo na starem računalniku podatki ostali.
Postopek kopiranja prek vrat USB je skoraj identičen postopku prek omrežja, le da zanj potrebujete poseben kabel (Easy Transfer Cable). Glede na to, da gre za postopek, ki ga ne delamo prav pogosto, in ker kabel ni ravno poceni (15 evrov ali več), vam tega načina ne priporočamo.
Če ste se odločili za prenos prek zunanjega diska ali ključka, je postopek tak, da napravo seveda najprej priključite na stari računalnik in prek omenjenega programa nanjo prekopirate vse želene datoteke, nato pa postopek ponovite na novem računalniku, s tem da seveda kopirate nanj, in ne z njega. Postopek je sicer mogoče izvesti tudi ročno brez uporabe programa, torej najprej kopirati na disk in nato z njega, vendar je uporaba programa »Preprost prenos v sistemu Windows« zanimiva zato, ker se nam ne more zgoditi, da bi kakšno datoteko pozabili ali kaj kopirali na nepravo mesto.
Druga možnost sinhronizacije datotek med dvema ali celo več računalniki je seveda uporaba kakšne storitve v oblaku tipa Dropbox, SkyDrive ali podobnih. Te imajo kar nekaj prednosti in tudi slabosti seveda. Uporaba tovrstnih storitev je zelo preprosta. Na starem računalniku se namesti ustrezen program za sinhronizacijo. Nato se v mapo, ki je določena v programu, prekopirajo vse datoteke, ki bi jih radi prenesli iz starega računalnika v novega. Nato se program namesti še v nov računalnik in po sprožitvi sinhronizacije se bodo vse datoteke prenesle v novo napravo. Postopek ima še eno prednost – datoteke so prekopirane še na eno mesto, ki se nahaja v spletu. S tem vemo, da so datoteke na varnem, tudi če se doma zgodi kaj takega, kar bi podatke lahko uničilo. Ima pa takšna »oblačna« metoda tudi nekaj slabosti. Prva je vsekakor ta, da je vse skupaj grozno počasno, še zlasti če gre za večjo količino podatkov. Ti se morajo namreč najprej prenesti v splet, kar v primeru, ko imamo hitrost dostopa v internet v smeri od nas bistveno nižjo kot v smeri k nam, traja celo večnost, nato pa je treba te podatke prenesti še v nov računalnik po prav tako počasni povezavi v primerjavi z lokalnim omrežjem ali celo zunanjim diskom. Druga slaba lastnost je, da te storitve praviloma nudijo le nekaj gigabajtov prostora, kar je lahko marsikomu premalo.
Če je podatkov torej malo, je dokaj zanimiva spletna sinhronizacija, v primeru večje količine pa ročno kopiranje ali uporaba omenjenega programa.
Moj mikro, Julij Avgust 2013 | Miha Gradišnik |
