Želite otroka zaščititi pred pojavi, kot so pornografija, nasilje, spolni iztirjenci, nevarne spletne strani in podobno? Poleg tega se morate zavedati finančnih posledic, ki jih otroci prinašajo v vaš dom s tem, ko z interneta nenadzirano prenašajo avtorsko zaščitene vsebine, med katere sodijo tudi glasba, filmi, programi in igrice. V tujini že prihaja do sodnih postopkov, v katerih so starši spoznani za odgovorne in kaznovani z visokimi denarnimi kaznimi, ker so njihovi otroci iz spleta prenašali avtorsko zaščitene vsebine.
Nobena tehnična rešitev ne bo tako učinkovita, kot je lahko dobra vzgoja. Ker so prepovedani sadovi vedno najslajši, si vsekakor vzemite nekaj minut in svojim otrokom razložite, zakaj morajo biti v vašem domu prisotne v nadaljevanju opisane informacijske omejitve.
Povsem drugo področje so omrežja podjetij, prek katerih zaposleni ravno tako prenašajo tisoč in eno stvar, pri tem pa trpi predvsem podjetje, saj zaposleni v službenem času obiskujejo spletne stavnice, pornografske strani, e-trgovino in še marsikaj drugega.
Začnimo se zavedati, da smo uporabniki tisti, ki moramo od podjetij zahtevati varne spletne trgovine, varno spletno bančništvo, varno poslovanje, varno spletno druženje ... Zdaj smo namreč v položaju, da uporabniki varnosti ne zahtevamo, zaradi česar je podjetjem praktično vseeno, kaj se dogaja z našimi podatki znotraj njihovih sistemov. Rezultat tega so seveda zlorabe!
Ko greste naslednjič v banko in vam bodo zopet ponujali spletno bančništvo, s čimer samo pri delovni sili banke prihranijo milijone evrov, jih najprej vprašajte, kaj so naredili za vašo varnost in kdo bo kril morebitne izgube v primeru zlorabe. Enako naredite pred nakupom v spletni trgovini in prej poglejte ali imajo na spletni strani kakšno obvestilo, da je bila trgovina varnostno preverjena.
NAPAD PEDOFILOV?
Ena izmed taktik, s katero prihajajo pedofili v stik s svojimi žrtvami, so spletni sistemi za klepetanje. Po nekaterih ocenah organizacij za zaščito otrok se vsak peti otrok sreča z neprimernimi spolnimi ponudbami. Še vznemirljivejši podatek pa je to, da je le tri odstotke otrok, ki so prejeli nespodobne zahteve po srečanju v živo le to prijavilo.
Tovrstna problematika je še toliko aktualnejša, ker otroci mislijo, da so v internetu anonimni in zaradi tega varni. To je tudi eden izmed razlogov, da otroci takšna nespodobna povabila sprejmejo in se spustijo v pogovor, v katerega se v realnem življenju ne bi nikoli. Poleg tega so otroci podvrženi temu, da svojim novim »online« prijateljem preveč zaupajo. Vaša prva naloga je to, da otroku v njemu razumljivem jeziku razložite, da v internetu ni anonimen in naj se pri kakršnih koli težavah obrne na vas.
Spletnih »specialcev« še ni
Napadalci so zelo zviti, kar povzroča velike težave tudi organom pregona. Trenutno v Sloveniji ne obstaja enota, ki bi tovrstne spletne napadalce odkrivala in jih nato tudi uspešno preganjala tudi na sodišču.
PREPREČEVANJE …
Če boste občasno nadzirali otrokovo spletno dejavnost (obiskane spletne strani, klepetalnice, MSN, IRC, e-pošto ...), boste lahko pravočasno odkrili nevarno komunikacijo. Glede na raziskave FBI-ja se spolni iztirjenci pogosto vtihotapijo v spletne klepetalnice, kjer se predstavljajo kot vrstniki. Takšni pogovori se običajno začnejo kot pogovori o priljubljeni glasbi, filmih in umetnosti. Tovrstni napadalci pridobijo v otroku veliko mero zaupanja in kmalu preidejo na naslednjo stopnjo, ko otroku ponudijo različna darila. Naslednja stopnja je prehod na katerega izmed varnejših medijev za komunikacijo, kot so e-pošta, MSN, ICQ, Yahoo Messenger in telefon. Ob prehodu na varnejši način komunikacije začne napadalec prehajati na seksualne vsebine in otroku ponujati slike in filme s pornografsko in pedofilsko vsebino. Prej ali slej se napadalec dogovori tudi za sestanek v živo, pri čemer so bile v nekem primeru žrtvi dostavljene celo letalske karte.
Kam lahko prijavim nelegalno vsebino?
V Sloveniji je od septembra 2006 mogoče nelegalno spletno vsebino (otroško pornografijo in rasistično propagando) prijaviti na spletni strani www.stopline.si. Gre za prijavni center za poročanje o nelegalnih vsebinah, tovrstnih centrov pa je po vsem svetu več kot 20. V centru bodo prijavo pregledali, in če bodo ugotovili, da gre resnično za nelegalne vsebine, jo bodo posredovali tožilstvu in policiji. Če bodo v centru ugotovili, da je storilec iz druge države, bodo prijavo posredovali podobnemu centru v tisti državi oz. krovni organizaciji INHOPE (www.inhope.org).
Težava je v tem, ker v internetu nimamo filtrov, ki jih poznamo iz vsakdanjega življenja. Tako smo lahko v vsakdanjem življenju prepričani, da otrok v trgovini ali kiosku ne bo mogel kupiti pornografske revije. Kljub temu pa bo internetni brskalnik vašemu otroku poslušno serviral še tako občutljivo vsebino, pa naj bo to pornografija, terorizem, igre na srečo ali kakšna druga neprimerna vsebina.
Varovanje otrok je predvsem naloga staršev. Kljub temu pa se morate zavedati, da lahko vaš otrok dostopa do interneta tudi iz knjižnice, šole, od prijatelja, spletne kavarne itd. Poleg tega je lahko spletno klepetanje tudi koristen dejavnik v vzgoji otroka.
VZGOJA IN NADZOR?
Ko sem bil tudi sam otrok, sta obstajala zgolj dva načina za ogled prepovedanih vsebin: odkrivanje pikantnih podrobnosti v romanih, ki so jih prebirali odrasli, in pregledovanje zavrženih časopisov, ki smo jih zbirali v šoli. Danes se je položaj občutno spremenil, saj smo poleg kabelske televizije dobili tudi internet, ki otrokom dobesedno vsiljuje ogled prepovedanih vsebin.
Najpreprostejši način, s katerim otrokom preprečite ogled neprimernih vsebin, je to, da jim preprosto prepoveste uporabo interneta v njihovih sobah. Če boste računalnik, iz katerega bo mogoč dostop do interneta postavili v dnevno sobo, boste s tem občutno vplivali na otrokovo spletno aktivnost. Otrok se bo v takšnem položaju zavedal, da lahko vsak mimoidoči vidi, kaj počne v internetu. Takšen prijem je težko izvedljiv v družinah z več člani, od katerih vsi pogosto uporabljajo internet, ali pa v primeru, ko je v stanovanju nameščena brezžična dostopna točka. Če imate v stanovanju brezžično dostopno točko, tedaj vedite, lahko vaši otroci do interneta dostopajo tudi prek GSM-telefonov, ki podpirajo brezžično omrežje WLAN. Najbolje bo, da otrokom postavite pravilo, da je dostop do interneta dovoljen izključno iz dnevne sobe in kuhinje oz. se domislite česa podobnega.
Starši največkrat ne vedo, da imajo na voljo vrsto tehničnih in vzgojnih prijemov, s katerimi lahko učinkovito preprečijo dostop do neprimernih vsebin.
Ravno tako lahko vedno pregledate zgodovino obiskov tako, da pregledate zgodovina brskalnika. Vsak brskalnik ima področje, v katerem si lahko ogledate vsako obiskano stran v določenem časovnem obdobju. V tako prikazani zgodovini obiskov lahko kliknete na obiskano stran in jo ponovno obiščete, s čimer dobite vpogled v vsebino, ki si jo je pred tem ogledoval uporabnik. Za pregled zgodovine v Internet Explorerju 7.0 se napotite v orodno vrstico in v njej izberite Orodja − Orodne vrstice − Zgodovina (Tools − Toolbars − History).
Verjetno ste že opazili, da oba omenjena brskalnika omogočata čiščenje zgodovine in zasebnih podatkov. Eno osnovnih družinskih pravil mora biti to, da nihče od družinskih članov ne sme nikoli brisati zgodovine obiskanih spletnih strani. Če bo kdo to storil, bo to kazalec, da je obiskoval strani s prepovedano vsebino. Naj vam tovrsten nadzor nikar ne povzroči občutka krivde, saj s tem ne delate nič slabega. Če boste namreč otrokom povedali, da nadzirate njihovo spletno aktivnost, bodo premislili, preden kliknejo na določeno vsebino.
Podaljšanje časa pomnjenja strani!
Internet Explorer pomni zgodovino obiskanih spletnih strani 9 dni. Če je to premalo, lahko pomnjenje nastavite na poljubno število dni. Ponovno se bomo napotili v orodno vrstico in izbrali Orodja − Internetne možnosti, pri čemer se nam bo odprlo novo okno z nekaj zavihki. Kliknite gumb Nastavitve (Settings) v področju, imenovanem Zgodovina (Browsing history).
Odprlo se vam bo novo okno, v katerem lahko nastavite, koliko dni naj brskalnik pomni obiskane spletne strani. Zgodovino lahko nastavljate od 0 do 999 dni, pri čemer bodite pozorni predvsem na količino prostora, ki ga boste za tovrstno shranjevanje namenili. Če na vašem trdem disku že zdaj primanjkuje prostora, potem shranjevanje nastavite na manjše število dni.
Če uporabljate brskalnik Mozilla Firefox, se za dostop do nastavitev obiskanih spletnih strani napotite v orodno vrstico in na njej izberite Orodja − Možnosti in nato zavihek Zasebnost.
ISKALNIKI IN FILTRIRANJE
Iskalniki, kot so (Google, Yahoo in najdi.si) omogočajo filtriranje prepovedanih vsebin na podlagi iskanih besed. Tovrstno filtriranje ne zahteva nameščanja dodatne programske opreme, njegova uporaba pa je dokaj enostavna. Toda nikar ne mislite, da je nastavitev tovrstnega filtriranja vsemogočna, saj lahko otrok uporabi katerega od drugih iskalnikov, npr. Matkurja.com, in s tem obide filtriranje nezaželenih vsebin. Vsekakor pa vam tovrstno filtiranje omogoča dodaten sloj zaščite, s pomočjo katerega boste otroke dodatno zavarovali. Poglejmo si najprej možnosti filtriranja v slovenskem iskalniku Najdi.si.
Najdi.si in družinski filter
Za vklop tovrstne storitve se napotite na spletno stran www.najdi.si in kliknite povezavo Napredno iskanje pri čemer se vam bo odprla nova stran. Na tej strani boste na levi strani izbrali povezavo, imenovano Družinski filter. Če uporabljate brskalnik Internet Explorer, boste lahko tovrstno storitev filtriranja uporabljali za vse iskalnike (Google, Yahoo!, MSN ...), pri uporabi drugih brskalnikov (Mozilla Firefox, Opera ...) pa boste omejeni samo na filtriranje rezultatov iskalnika Najdi.si. Razlog za omenjene razlike je namreč uporaba kontrolnikov ActiveX, ki jih omogoča samo Internet Explorer. V ta namen boste morali določiti izjemo, ki bo spletni strani www.najdi.si dopuščala uporabo kontrolnikov ActiveX. Za filter Najdi.si lahko določite tudi geslo, kar bo otrokom preprečilo spreminjanje nastavitev.
Plačljiva orodja za nadzor in filtriranje vsebin
Pri ocenjevanju posameznih programov morate razlikovati zlasti med filtriranjem in nadziranjem. Filtriranje blokira neželene vsebine, medtem ko vam nadziranje omogoča pregledovanje informacij. Z nadziranjem boste izvedeli, kaj natančno vaši otroci počnejo v internetu, in boste lahko prebrali vsebino njihovih pogovorov v spletnih klepetalnicah. Med najbolj priljubljenimi tovrstnimi orodji so zlasti ContentProtect (www.contentwatch.com), CYBERSitter (www.cybersitter.com), ki omogoča prikrit nadzor klepetanja, in NetNanny (www.netnanny.com).
Googlovo filtriranje neželenih vsebin
Googlovo filtriranje ima tri nastavitve, do katerih dostopamo tako, da se napotimo na spletno stran www.google.com.
Slika5: S klikom na povezavo Preferences dostopamo do nastavitev Google SafeSearch.
Google SafeSearch nam omogoča tri načine filtriranja vsebin: Strict filtering omogoča izločanje neprimernih vsebin iz rezultatov tako za besedilo kakor tudi slike. Moderate omogoča zgolj filtriranje neprimernih slik. Tretja možnost ne omogoča filtriranja.
Yahoo! SafeSearch
Tudi Yahoo omogoča podobno.filtriranje neprimernih vsebin kot Google. Za uporabo se morate napotiti na spletno stran www.yahoo.com , kjer kliknete povezavo More v zgornjem desnem delu spletne strani. Odprla se bo nova spletna stran, na kateri izberete povezavo Advanced Web Search. Na tej spletni strani se boste napotili proti dnu strani in na njej našli storitev Safe Search Filter. Na izbiro imate dva načina, pri čemer je pri prvem SafeSearch vklopljen in filtrira neprimerne vsebine, medtem ko je pri drugem SafeSeach izklopljen in ne filtrira neprimernih vsebin. Ker je vaš namen filtriranje neprimernih vsebin tudi pri iskanjih v prihodnje, kliknite povezavo Preferences, nato pa z gumbom Finish shranite nastavitve.
Verjetno ste opazili, da lahko tovrstno filtriranje izklopi vsak uporabnik vašega brskalnika, zato vam priporočam registracijo tovrstne storitve, s čimer bo vsak uporabnik za izklop storitve potreboval uporabniško ime in geslo.
Za večjo otrokovo varnost
Za izboljšanje varnosti svojega otroka upoštevajte naslednje nasvete:
• Z otroki se pogovarjajte o potencialnih nevarnostih interneta. Prosite jih, naj vam povedo, če bodo v internetu deležni nespodobnih povabil. Preden boste načeli tovrstne pogovore, si skupaj z otroci oglejte spletno stran www.netsmartzkids.org/indexFL.htm, na kateri boste našli številne nasvete.
• Otrokom povejte, da v internetu ne smejo razkrivati svojega pravega imena, starosti, naslova ali telefonske številke. Prav tako jih opozorite, naj prek interneta ne pošiljajo svojih fotografij.
• Če imate možnost, namestite računalnik v »najprometnejšo« sobo hiše (npr. v dnevno sobo). Nadzirajte spletno aktivnost in elektronsko pošto.
• Bodite pozorni na tipične znake, ki kažejo na to, da je vaš otrok v nevarnosti: otrok preživi veliko časa v internetu predvsem v večernih urah, v otrokovem računalniku je pornografija, sprejema telefonske klice od neznancev, prejema darila s strani neznanih oseb, ob vstopu v dnevno sobo izključi računalnik ali skrije odprto spletno stran.
Nadziranje spletnih aktivnosti vaših otrok ima podobno vlogo, kot jo ima kolesarska čelada ali varnostni pas v avtomobilu. Nadzor je samo eden izmed elementov, ki bodo povečali varnost in omogočili pravočasno odkrivanje groženj. Z opisanimi načini nadzora boste pravočasno odkrili tudi druga tveganja, kot je na primer jemanje nedovoljenih drog ali druženje s kriminalci.
Microsoft Internet Explorer in filtriranje ICRA
Z Microsoftovim brskalnikom Internet Explorer lahko pridobimo še nekoliko strožje zmogljivosti filtriranja. Internet Explorer ima namreč vdelano zmožnost, imenovano Svetovalec o vsebini (Content Advisor), ki lahko sodeluje z različnimi ponudniki ocenjevanja primernosti spletnih vsebin (ICRA, SafeSurf. ..). V našem primeru si bomo pogledali sodelovanje s ponudnikom ICRA (Internet Content Rating Association). Združenje ICRA je razvilo slovar, ki zajema pet glavnih področij: spolnost, nasilje, jezik, neposredno sporočanje, igre na srečo in droge. Operaterji ICRE obiskujejo spletne strani in jih razvrščajo glede primernosti. Drugi način delovanja ICRE je ta, da lastnik spletne strani sam poskrbi za vpis spletne strani v njihov imenik. Tukaj pa se pojavijo težave, saj lahko lastniki spletnih strani posredujejo lažne podatke, zaradi česar prihaja do razhajanj in nekonsistentnosti v obravnavanju določenih spletnih strani.
Podoben način ocenjevanja spletnih strani uporablja tudi storitev SafeSurf. Da boste lahko uporabljali filtriranje organizacije ICRA v sodelovanju s Content Advisorjem, morate najprej prevzeti datoteko za ocenjevanje (končnica .rat). Datoteko in navodila za njen prevzem najdete na spletni strani www.icra.org/_fr/support/contentadvisor/setupv03/ . Če uporabljate Windows XP, shranite datoteko v mapo C:\WINDOWS\System32.
Napotite se v orodno vrstico Internet Explorerja in kliknite Orodja − Internetne možnosti (Tools − Internet Options). Odprlo se vam bo novo okno, kjer izberite zavihek Vsebina (Content). Za vklop storitve kliknite gumb Omogoči (Enable), s čimer se odpre novo okno.
Ko določite, katere vsebine želite prepovedati, vam priporočam, da se napotite na zavihek Splošno (General), kjer si nastavite geslo. Po uspešni določitvi gesla boste postali nadzornik in boste lahko določali, katere vsebine si lahko uporabnik Internet Explorerja ogleduje. Vsekakor si izberite geslo, ki ga vaši otroci ne bodo sposobni uganiti, hkrati pa ga tudi vi ne boste pozabili. Za nastavljanje in spreminjanje nastavitev Svetovalca o vsebini morate biti v sistem prijavljeni z administratorskimi pravicami.
Če boste imeli po nastavitvi Svetovalca o vsebini težave z dostopom do običajnih spletnih strani, vam svetujem, da te vpišete na seznam dovoljenih strani v zavihku Approved sites.
Drugi brskalniki, kolikor je meni znano, nimajo vdelanih sposobnosti za filtriranje neprimernih vsebin. Če imate v računalniku nameščen Mozilla Firefox ali Opero, bodo vaši otroci z uporabo teh brskalnikov lahko zaobšli prej opisanega svetovalca o vsebini, kakršen je vdelan v Internet Explorer. Eden izmed prijemov je ta, da imajo otroci dostop do računalnika samo z računom navadnega uporabnika, kar jim bo onemogočilo nameščanje dodatnih programov in s tem občutno pripomoglo k varnosti domačega računalnika.
Tomaž Bratuša
