Po prenosu in namestitvi se vam odpre okno, kjer določite osnovne parametre. Kje bo datoteka s šifrirano vsebino, čeprav se v Raziskovalcu pojavi kot virtualni pogon (v našem primeru F:), se v resnici vse šifrirane datoteke zapišejo v datoteko cxl1705 (ime lahko seveda spremenite). Poleg mape, v kateri je ta, določite še njeno velikost, ki je lahko največ 100 MB. Kar je premalo, če bomo šifrirali veliko fotografij, a več kot dovolj za šifriranje dokumentov. Ko je prostora premalo, lahko ustvarite novo datoteko, nov navidezni pogon, na žalost pa to do neke mere zaplete nadzor nad šifriranimi datotekami. Oblikovati morate tudi primerno geslo in izbrati šifrirni mehanizem. Najbolje je, da izberete mehanizem, ki ga predlaga.

Če odprete Raziskovalca, se med pogoni pojavi nov, virtualni pogon z imenom (label), ki smo ga vnesli med prvim korakom, lahko pa ime tudi spremenite v, na primer, »šifriran1«, da je vse skupaj že na prvi pogled bolj razumljivo.

Datoteke šifrirate tako, da jih bodisi prenesete v navidezni pogon ali jih povlečete v okno programa. Do njih dostopate na oba načina. Kliknete jih znotraj Raziskovalca, ko odprete navidezni disk, ali znotraj okna programa.

Dostop do datotek lahko preprečite, bodisi to storite ročno (funkcija unload) znotraj programa bodisi računalnik ugasnete. V tem primeru se to zgodi samodejno. Ko računalnik ponovno prižgete, do njih nimate dostopa (datoteke so šifrirane), dokler ne vpišete gesla. Poleg tega ima program med orodji funkcijo šifriranja datoteke pred pošiljanjem prek e-pošte. Naslovnik pa jo lahko bere le, če tudi sam uporablja omenjeni program in ste mu tudi povedali geslo za dešifriranje.