Spletna grožnja je vsaka dejavnost, ki uporabi internet za pospeševanje spletnega kriminala. Pri svoji nameri s pridom uporablja protokola HTTP ter HTTPS, lahko pa tudi druge možnosti, na primer neposredno sporočanje, povezave v elektronskih sporočilih in podobno. Nevarnost je velika, kajti žrtev je lahko oškodovana finančno, lahko se ji ukrade identiteto, prevzame nadzor nad njenimi informacijami, oškoduje poslovno ali se jo spolno nadleguje. Prav spolno nadlegovanje prek spleta je v zadnjem času postalo žgoča težava. Statistika kaže, da je bil eden od petih otrok, starosti med 10 in 17 let, že predmet takšne kriminalne dejavnosti!
Zaščita je preprosta. Treba je uporabiti nepriljubljeno tehniko omejevanja spletnega dostopa, na kratko imenovano cenzura. To lahko storimo na več načinov. Najprej je treba ugotoviti svoje zahteve in oceniti lastno znanje informatike. Filtre za čiščenje spletne vsebine lahko namestimo v posamezen računalnik ali pri več odjemalcih v strežnik oziroma usmerjevalnik. Za slednje je treba imeti naprednejše računalniško znanje. Programi za filtriranje so navadno plačljivi, vendar obstajajo tudi brezplačne alternative, ki se zlahka kosajo z njimi, a zahtevajo nekaj več poznavanja celotne tematike. Je že res, ko pravijo, da povsem brezplačnega kosila ni. Na srečo ponujajo vsi najbolj znani komercialni filtri polno delujoče preizkusne različice, ki jih lahko vsak uporabi in vidi, ali se mu bo vloženi znesek na koncu izplačal.
TEHNIKE FILTRIRANJA
Ker nevarnost preži iz toliko različnih smeri, nas ne sme začuditi, da zmogljivi programi za spletno cenzuro uporabljajo več načinov za njeno izvajanje. V grobem lahko njihovo delovanje razdelimo na naslednje skupine filtriranja prometa:
Seznami naslovov
V to kategorijo spadajo seznami spletnih strani, ki jih lahko ustvarjamo lokalno (primerno predvsem za velika podjetja) ali uporabimo dostopne zbirke v spletu, ki se redno obnavljajo. V tej skupini se znajdeta tako URL-filtriranje (posamezne strani) kot tudi DNS (celotne domene) ter IP-filtriranje (celotna IP-področja).
Preverjanje vsebine
Zelo uporabna tehnika, ki je je v zadnjem času izjemno napredovala. V nenehno izpopolnjevanje jo sili stalen razvoj spleta (npr. Web 2.0 z uporabo tehnologije Ajax). Slabost takšnega načina je za Slovence očiten. Že pripravljene zbirke ključnih besed ne poznajo našega jezika. Tako pride v poštev le v primeru, če smo pripravljeni na trdo delo, ki bo na koncu prineslo (zgolj) zadovoljive rezultate.
Integracija z zunanjimi sistemi
Filtriranje se lahko izvaja z zunanjimi programi, kot so to razni posredniki spletnega prometa (web proxies) ali protivirusni programi. V tem primeru lahko govorimo o filtriranju na ravni odjemalca, na ravni strežnika ali celo na ravni odjemalca ter strežnika.
Filtriranje dodatnih spletnih storitev
Preverjanje spletnega prometa šifriranih povezav, programov P2P, elektronske pošte ali neposrednega sporočanja zahteva popolnoma nov pristop. Navadno gre za nadzor nad vrati ali preverjanje na podlagi imena uporabljenega protokola. Težava je v nenehnem spreminjanju »trga«, saj se nove storitve pojavljajo kot gobe po dežju in pridobivajo priljubljenost z bliskovito hitrostjo. Za učinkovito prilagajanje nenehnim spremembam je spet treba bodisi seči v žep bodisi neprestano bedeti nad izvajanjem filtriranja.
Vsebinske označbe
Content labeling, kot se vsebinske označbe spletnih strani imenujejo v angleškem jeziku, je v teoriji odlična zamisel, a žal izvedba šepa. V bistvu gre za (do neke mere) prostovoljno klasificiranje vsebine posameznih spletišč, na podlagi katerega jo pozneje brskalnik prikaže. Če bi bila tehnika standardizirana in široko uporabljena, bi lahko to kmalu pomenilo konec težav z neprimerno vsebino v svetovnem spletu, a žal temu ni tako. Zdi se, da ima vsaka organizacija svoj sistem, ki je samemu sebi namen. Takšno je tudi prostovoljno ocenjevanja za potrebe programskega filtra Cyber Sitter. Najbolj priljubljen (beri: največkrat uporabljen) seznam ocen ta hip je vsekakor PICS (Platform For Internet Content Selection), ki ga upošteva tudi zelo zmogljiv, brezplačen filter DansGuardian.
NAMIZJE
Najpogostejši spletni filtri so na namizju, kar pomeni, da so nameščeni v računalniku, kjer hkrati tudi delujejo. Običajno gre za preprostejše, vendar nič manj zmogljive programe, katerih edina hiba je njihova cena. Slednja sicer ni visoka, a ker se na trgu najde tudi nekaj (malce slabših) brezplačnih različic, se zdi vsak evro preveč. Po zmožnostih in ceni so si komercialne aplikacije tega segmenta zelo podobne. Navzlic temu vsako izmed njih krasi kakšna posebnost, zatorej mora uporabnik pred nakupom dodobra razmisliti, pred kakšnimi nevšečnostmi bi se rad zaščitil oziroma bi pred njimi rad zavaroval svoje bližnje. Tako se na primer Cyber Patrol ponaša z možnostjo pregleda brskalnih navad, še preden je zaščita nameščena. Takšen vpogled bo še kako prav prišel staršem, ki se bojijo, da se nekaj čudnega v njihovem računalu že kuha. Cyber Sitter, najstarejši tovrstni program, omogoča podrobno prilagoditev svojega delovanja za vsakega družinskega člana posebej, medtem ko Safe Eyes rad izpostavi svoje znanje filtriranja nečednih vsebin portala YouTube. Izmed vseh pripomočkov nas je najbolj prepričal Net Nanny, zato ga tudi podrobneje predstavljamo.
Moj mikro, Marec 2010 | Aleš Forte |
