Najprej moramo program oziroma funkcijo najti. Najlažje je tako, da izberemo gumb Windows in v vrstico iskanja vpišemo besedo »varnostno«. Na seznamu najdenih elementov se bo prikazal tudi Program za varnostno kopiranje in obnavljanje. Zaženemo ga in izberemo disk, na katerega bomo shranili varnostno kopijo. To naj bo kak obstoječ zunanji ali omrežni disk.

Če bomo sistemu dovolili, da sam izbere, katere datoteke se bodo kopirale, bo v varnostno kopijo vključeno vse, kar imamo v svoji uporabniški mapi in na namizju, kopija pa bo vsebovala tudi sliko sistema, iz katere bo mogoče obnoviti celoten disk, če bo treba. Nastavitev je priporočljiva v primeru, ko ste »ubogali« sistem in svoje podatke shranjujete v svojo uporabniško mapo.

Če svoje izdelke shranjujemo zunaj svoje uporabniške mape, je treba ročno določiti, kje so. To naredimo tako, da v oknu nastavitev izberemo »Izbral bom sam«. Odpre se novo okno, v katerem se pokažejo vsi pomnilniški mediji, priključeni v računalnik. Na seznamu izberemo mape, ki jih želimo varnostno kopirati.

Ko določimo, kaj bomo kopirali, lahko določimo tudi urnik kopiranja. Izberemo »Spremeni urnik« in v oknu, ki se odpre, določimo, kako pogosto se bo izvajalo varnostno kopiranje, kateri dan v tednu in ob kateri uri. Pri tem je seveda treba upoštevati, da mora biti računalnik ob času, določenem za kopiranje, vključen. Nato izberemo Shrani nastavitve in zaženi varnostno kopiranje.

Prvo varnostno kopiranje lahko traja kar precej časa, tudi več ur, če je podatkov veliko. A ne bojte se, vedno ne bo tako, saj se bodo pozneje v varnostno kopijo dodajale le spremembe. Poleg tega proces teče v ozadju in načeloma ne zahteva veliko sistemskih virov, tako da je mogoče med varnostnim kopiranjem bolj ali manj normalno delati.

Obnavljanje datotek iz varnostne kopije je dokaj preprosto. V oknu varnostnega kopiranja izberemo gumb Obnovi moje datoteke, v oknu, ki se odpre, izberemo Iskanje, Iskanje datotek ali Iskanje map, odvisno od tega, kaj bomo obnavljali, poiščemo želene datoteke ali mape in izberemo obnavljanje. Določimo lahko tudi drugo mapo za obnavljanje, s čimer se izognemo prepisovanju novejših različic datotek s starejšimi.

Moj mikro, junij 2011 | Zoran Banovič |