Ko se zanj odločimo, je najbolje, da čim več podatkov in datotek iz stare naprave s sistemom Android prenesemo v Googlov oblak. Če imamo stike le na pomnilniku telefona, označimo, da naj bodo preneseni v Googlov oblak. Gesla in zaznamke shranimo v brskalnik Chrome. Po domače povedano, če ga na telefonu nimamo, ga nanj naložimo in dovolimo, da se ti podatki prenesejo iz do tedaj uporabljenega brskalnika.

Tudi v tem primeru bi bila za prenos glasbe najboljša storitev Google Music Play. Ker nam ni na voljo, uporabimo – tako kot za fotografije in videoposnetke – eno od spletnih shramb. Tudi v tem primeru je še najbolj primerna storitev Google+. Ker Android spodbuja uporabo oblaka, imamo večino tega verjetno že narejenega.

Ko nastavljamo novo napravo iOS, ustrezno prilagodimo nastavitve. V Settings/Mail, Contacts, Calendars/Add Account vpišemo Googlov račun. Če uporabljamo dvostopenjsko avtentifikacijo, je potrebnih še nekaj nastavitev, ki so obrazložene na spletni strani https://accounts.google.com.

V nasprotju s sistemom Android v iOS-u ne moremo spremeniti privzetega brskalnika. Ta je Safari. Lahko pa namestimo brskalnik Chrome, z njim pa vse shranjene podatke. Pa kaj potem, če v sistemu iOS namesto Safarija uporabljamo Chrome.

Namestimo vse aplikacije, ki smo jih vajeni. Glede plačljivih velja podobno, kot smo zapisali pri prehodu na sistem Android ter pri datotekah iz spletne shrambe. Če smo prepričani, da bomo odslej uporabljali izključno Applove naprave, potem po prenosu vseh pomembnih podatkov Googlov račun izključimo. iCloud Drive bo odslej opravljal svojo nalogo.

Moj mikro, november – december 2014 | Jan Kosmač |