Osebni računalnik je imel čas zoreti trideset let. V tem času smo se nanj navadili in tudi proizvajalci tako strojne kot tudi programske opreme so na tem področju naredili veliko, kar zadeva uporabnost, zanesljivost, pa tudi varnost in uporabniško prijaznost. Digitalni osebni pomočniki (recimo, da zanje v nadaljevanju uporabljamo kratico DOP, dokler ne bodo dobili kakšnega uradnega imena) pa so novost, zato ne moremo pričakovati čudežev. Lahko pa damo domišljiji prosto pot in se vprašamo, kaj od DOP sploh pričakujemo. Šlo naj bi za sistem, ki bo znal predvideti, kar želimo, ki bo znal poiskati podatke iz različnih virov, nas povezati z različnimi socialnimi omrežji, nas prek navigacijskih sistemov in koledarja opravil voditi od ene točke do druge in še kaj bi se našlo.

Za zdaj tega ne zna še nihče. Imamo pa na tem področju nekaj dokaj velikih igralcev, ki smo jih že omenili – Applov Siri, Microsoftovo Cortano in Google Now. Ti obetajo, da bodo v prihodnosti prerasli iz zdajšnje priročne knjižnice v prave digitalne butlerje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se tudi nekateri proizvajalci navigacijskih naprav spogledujejo z omenjenimi tehnologijami, in kaj lahko se zgodi, da se omenjeni trojici pridruži še kdo ali pa jih celo zasenči. A kakor koli že, trenutno imamo le tri omembe vredne izdelke.

Najprej si oglejmo Siri. Razlog za to, da jo omenjamo najprej, je ta, da je pravzaprav tista, ki je povzročila ponovno zanimanje za sisteme DOP. A to ne zaradi tega, ker bi bila ne vem kako revolucionarna ali bi nudila neko izjemno uporabniško izkušnjo. Ne, Siri je postala znana zaradi svojih – napak. Te so bile tako zabavne, da je bil sistem omenjen celo v kultni seriji Simpsonovi, kjer so se v svojem slogu norčevali iz nje. Prvi odzivi na iOS 7 pravijo, da je Siri krepko izboljšana, tako da gre za dokaj uporabno in ne le zabavno orodje. A to še ne pomeni, da dela to, o čemer smo pisali v zgornjih odstavkih. Na osnovna vprašanja zna odgovoriti dokaj podrobno in postreči tudi z dodatnimi informacijami, ko pa ji zastavimo kakšno bolj zapleteno vprašanje, se bolj ali manj zateče k seznamu rezultatov iskanja. Ti so sicer dokaj dobro zastavljeni in je želeno mogoče najti dokaj blizu vrha rezultatov, toda uporabniki pričakujejo nekaj več. Želijo si na primer jasne odgovore na vprašanja, kot je na primer: koliko časa potrebuje svetloba od Sonca do Zemlje? Tega jim Siri za zdaj še ne zna dati. Tudi pri nekaterih splošnih nalogah ima težave. Ne pozna na primer tako imenovanega »geofencinga«. Ta omogoča, da se lokacijske informacije povežejo z drugimi. Recimo, da si nastavimo opomnik, da moramo kupiti jajca in mleko v trgovini. Od inteligentnega DOP bi si želeli, da nas na to opozori, kadar smo v ali blizu trgovine. Namesto tega nudi le navaden opomnik. Ima pa seveda tudi dobre lastnosti. Če ji recimo ukažemo, naj prebere našo pošto, bo to naredila brez težav. Enako velja za vključitev Bluetootha, kjer ob ukazu odpre okno nastavitev, če pa jo vprašamo, kaj se dogaja, nam postreže z novostmi iz Twitterja in podobnih storitev. In zadeva dejansko dobro deluje.

Splošen vtis o Siri je, da ji manjka še nekaj odločnih korakov do tega, da postane zvezda. Trenutno je le ubogljiva služabnica, uporabniki pa bi si zaželeli tudi malo »samoiniciative«. Če Siri ve, da moramo nekoga pričakati na letališču, bi si želeli ne le to, da nas opozori, da moramo to narediti, ampak tudi recimo to, da ima let zamudo. Če nas lahko Youtube vsake toliko časa dregne, da je na spletu neki filmček, ki bi nas utegnil zanimati, zakaj ne bi nekaj takega znala tudi Siri. Zlasti zato, ker nima težav z objavljanjem na Twitterju ali Facebooku.

Je pa res, da nam lahko Siri kljub temu postreže z dokaj kakovostnimi odgovori na najrazličnejša vprašanja. A za to ni toliko zaslužen Apple, ampak Wolfram Alpha. Gre pa čestitati Applu, da mu je uspela povezava, saj velja omenjeni portal za eno »najpametnejših stvari na svetu«. Zakaj torej odkrivati Ameriko … In sodelovanje je očitno kar uspešno, saj je Siri po nekaterih podatkih odgovorna za okoli 25 odstotkov prometa Wolfram Alphe.

Drugi v našem pregledu bo Google Now, ki je po nekaterih ocenah najdlje, kar zadeva inteligenco DOP. Sistem je izšel poleti leta 2012 z Androidom 4.1, od takrat pa je Google naredil marsikaj, da bi ga izboljšal. In to mu je tudi uspelo. Google Now ni nekaj, kar bi vas udarilo v obraz, ko zaženete tablični računalnik ali telefon. Zadeva je dokaj nevpadljiva, in če se ji ravno ne posvetimo, skoraj ne vemo, da je tam. Prav ta nevpadljivost je pravzaprav dobra stran rešitve, saj naj tudi »meseni« pomočniki ne bi bili vpadljivi. Največja prednost Google Nowa je v njegovem aktivnem sistemu obveščanja, težava pa v tem, da se mora znajti v najrazličnejših sistemih Android na različnih telefonih, pa tudi v različnih različicah samega sistema. To pa ni vedno najlažje.

Google Now v bistvu sestavljata dva dela. Eden je Glasovni iskalnik (Voice Search), ki je nekak ukazni center, prek katerega ukazujemo androidni napravi, naj koga pokliče, poišče pot do želene lokacije, v koledar doda opomnik, predvaja glasbo, sproži spletno iskanje, prek njega pa lahko sistemu postavimo tudi kakšno bolj kompleksno vprašanje. Google Now zaženemo tako, da po zaklenjenem zaslonu potegnemo s prstom navzgor. Pri prvi uporabi bomo morali odgovoriti na nekaj vprašanj o tem, kaj nas najbolj zanima, a postopek ni nadležen, saj je seznam dokaj kratek. Po izbiri kartic je zadeva pripravljena za uporabo.

Najbolj zanimiva stvar pri Google Now je njegovo predvidevanje vprašanj. Pri tem je na trenutke celo malce preveč prizadeven. Če ste na primer iskali lokalno kitajsko restavracijo, se utegne zgoditi, da vas bo telefon opozoril nanjo, čeprav je ta trenutek ne potrebujete. Vse skupaj v smislu »to je tista restavracija, ki si jo pred časom iskal«. Če na primer iščete kak športni rezultat, recimo kako je igral neki nogometni klub, bo Google Now »mislil«, da vas ta klub resno zanima, in vas bo obveščal o vsem, kar se okoli njega dogaja. Podobnih primerov je še nekaj. A niso preveč nadležni, saj je mogoče prek kartic nastaviti, kaj nas zanima in kaj ne, tako da sčasoma dobimo res to, kar nas dejansko zanima.

Poleg tega zna Google Now odgovoriti na celo vrsto vprašanj, če jih le znate dovolj dobro postaviti. Pri tem mislimo na to, da znate to, kar vas zanima, izgovoriti v dovolj dobri angleščini, da vas bo Glasovni iskalnik razumel. Šele takrat vam bo namreč lahko postregel s kakovostnimi rezultati. V nasprotju s Siri je Google Now odličen, kar zadeva dodajanje opomnikov na prihajajoče dogodke, temelječe na lokacijskih podatkih in vsebini elektronske pošte (če je ta seveda v angleščini). Sistem nadzira vašo elektronsko pošto in koledar ter ugotavlja, kdaj je naslednji dogodek, nato pa s pomočjo prometnih informacij izračuna, kdaj morate odriniti, da ne boste zamudili. Temu pa res lahko rečemo združevanje funkcionalnosti.

Zaradi svoje »mladosti« je zadnje čase največ govora o Cortani. Gre za DOP, ki je vgrajen v zadnjo različico Windows Phone 8.1. Na žalost v Sloveniji (še) ne deluje, kljub temu pa je vreden nekaj besed. Cortana nudi celo vrsto zanimivih možnosti, ki kolikor toliko dobro delujejo, čeprav je sistem še vedno v razvojni, torej beta različici. Zadeva je do neke mere podobna Google Nowu.

Ob prvem zagonu Cortana vljudno vpraša, ali lahko dostopa do vaše elektronske pošte, stikov, vaše lokacije in tudi Facebookovega računa. Če hočemo resnično vse, kar Cortana nudi, potem je najbolje, če na vse odgovorimo pritrdilno. Nato bo sistem, podobno kot pri Google Nowu, vprašal za osnovne »interese« oziroma teme, ki jih bo ob postavljanju vprašanj najprej raziskal. Količina interesov je dokaj omejena, saj lahko izbiramo med Dnevnimi opravili, kamor spadajo promet in najbolj zanimivi naslovi dnevnih novic, Novicami, kjer bodo prikazane novice na različne teme, Hrano in pijačo, kar je samo po sebi dovolj zgovorno, ter Potovanji za načrtovanje poti in Vremenom. Nato Cortana preide v stanje »inteligence«. Iz lokacij, na katerih se nahajate, zna ugotoviti, kje delate in kje stanujete, in svoje predloge temu tudi prilagodi.

S Cortano je mogoče preiskati lokalno napravo za glasbo, dokumente in stike, ne moremo pa preiskati mesta OneDrive, kar je seveda škoda, zlasti ker Microsoft vanj polaga precejšnje upe. Tudi Cortani je mogoče postavljati različna vprašanja, nanje pa odgovarja dokaj dobro, čeprav je tudi tu treba zelo paziti na izgovarjavo. Več o odgovorih lahko preberete v posebnem okviru. Dokaj zanimivi funkciji, ki ju ponuja, sta tako imenovana Quiet Hours in Inner Circle of friends. Prvi bo telefon utišal v časih, kadar bi radi imeli mir, drugi pa bo omogočil, da vas kličejo le vnaprej določeni ljudje, za katere ste se odločili, da vas lahko motijo, prav tako pa bo dopustil ponavljajoče se klice, ki bi lahko pomenili, da gre za klic v sili.

PRIHODNOST BO ZABAVNA

Vsi trije izdelki so seveda še daleč od nečesa, kar bi zelo resno uporabljali. Vse preveč je namreč omejitev in težav. Po drugi strani pa je res, da gre pri DOP za dokaj mlado »vejo« in da bomo do resničnih zmogljivosti prišli šele čez nekaj let. Ta trenutek je najbolj uporaben Google Now. Microsoft bo Cortano moral še precej dodelati, vendar je, glede na to, da je v igro vstopil zadnji, na zelo dobri poti. Apple bo moral stopiti iz svoje želje po všečnosti in prestopiti na polje uporabnosti. Če mu bo to uspelo, če bo nekaj naredil na predvidevanju želja uporabnikov, se lahko spet povzpne na vrh. Vsekakor pa so vsi trije projekti nekaj, kar se razvija, in prav veselimo se lahko, kaj vse bodo prinesli. No, ja, slovenščina bo pa še vedno težava …

Moj mikro, september – oktober 2014 | Miha Gradišnik |