Liam se po napornem dnevu vrne iz službe. Že pred vrati ga biometrični varnostni sistem prepozna in mu odklene vrata. Ob vstopu v predsobo ga prijazni ženski glas po ozvočenju pozdravi in mu sporoči, da je sin že iz šole in da se igra v svoji sobi. Glas Leonarda iz Ninja Turtles v otroški sobi sporoči sinu, da je oče pravkar prišel domov, in na interaktivnem zaslonu, na katerem sin igra računalniško igrico, se prikaže slika predsobe z očetom, ki je pravkar vstopil. Tudi v predsobi se v okvirju na steni pojavi slika sina iz otroške sobe. Oče in sin se pozdravita in si izmenjata nekaj besed o dnevnih dogodkih. Po vstopu v kuhinjo glas očeta opozori, da ima nekaj odprtih sporočil v družinskem opomniku. Pri kuhinjskem otoku se osvetli zaslon, na katerem se prikaže seznam s potrebščinami in živili, ki jih že primanjkuje in jih je treba naročiti v spletnih trgovinah. Liam pregleda seznam na interaktivnem zaslonu in potrdi naročilo. Glas mu nato sporoči, da je hišni informacijski sistem v semantičnem spletu odkril apartma v Grčiji, ki cenovno in tudi drugače ustreza počitniškim željam, ki sta jih Liam in njegova žena Naomi izrazila prejšnji dan. Liam se preseli v dnevno sobo, kjer si natakne trirazsežna očala in si na velikem zaslonu z ročnimi gestami interaktivno ogleda prostore apartmaja in poglede na njegovo okolico. Ko zadovoljen odloži očala, ga glas opozori na dogovorjeni večerni družabni obisk pomembnih prijateljev ter na njegov načrtovan dnevni program telesnih vaj. Liam se skupaj z glasom po ozvočenju preseli v sobo za telesne vaje, kjer med preoblačenjem govorno naroči, naj o obisku opomni še ženo Naomi. Med Liamovim izvajanjem govorno vodenega programa telesnih vaj hišni sistem za sledenje uporabnikom ugotovi, da je Naomi nekje v mestu pravkar sedla v avtomobil in se odpravlja domov. V avtomobilu glas opomni Naomi o pomembnem večernem obisku in v zvezi s tem še o načrtovanem obisku kozmetičnega salona, ki je bil že prej samodejno rezerviran za ta dan. Zvečer Liam in Naomi gostita prijatelje v dnevni sobi, v kateri se ambientalna osvetlitev in glasba v ozadju samodejno prilagodi družabnemu razpoloženju. Navidezni predstavitelj na velikem zaslonu z glasom in v podobi Willa Smitha spremlja družabni dogodek ter na željo predvaja in komentira domače video in druge vsebine, ki jih gosta želita pokazati obiskovalcem.
VIZIJA PRIHODNOSTI
Zgornji scenarij je seveda izmišljen in je le eden od mnogih, ki jih ponuja zamisel ambientalne inteligence. Morda se bo komu zazdelo, da podobne scenarije ponuja tudi zamisel inteligentnih hiš. To je sicer nekoliko tudi res, vendar ambientalna inteligenca v mnogih pogledih nadgrajuje zamisel inteligentnih hiš. Pri ambientalni inteligenci je zelo pomemben poudarek na razvoju bolj k človeku naravnanih tehnologij, poleg tega pa je posplošena na širše bivalno okolje, to je na delovne, storitvene, proizvodne in javne prostore ter celoten transportni sistem, vključno s prevoznimi sredstvi. Osnovna zamisel inteligentnih hiš se je tudi že malo izrabila in zlorabila. Danes se namreč že skoraj vsaka pasivna hiša, ki je energetsko varčna in premore kak senzor za samodejno ugašanje luči in zapiranje žaluzij, prodaja kot nadstandardno »pametna« in je zato tudi nadstandardno draga. Sam takšnih hišam pravim kvečjemu »avtomatizirane« hiše.
Zamisel ambientalne inteligence je precej bolj splošna in predvsem predvideva umik informacijskih in komunikacijskih naprav in napravic, ki jih je polno okoli nas, v ozadje, pri čemer uporabnika pomakne v ospredje pri upravljanju tehnološko izboljšanega okolja (angl. augmented environment). Ambientalna inteligenca se navezuje na zamisel tako imenovanega »izginjajočega« in »vseprisotnega« (ubikvitarnega) računalnika, katerega nastanek so omogočila sodobna računalniška omrežja. To zahteva povsem nove oblike komunikacije med ljudmi in vseprisotnim računalniškim sistemom, ki presegajo današnji razmeroma neučinkovit način uporabe namiznih in prenosnih računalnikov ter mobilnih telefonov.
Ambientalno inteligenco moramo razumeti kot zgled vseprisotne, nevsiljive, pregledne in inteligentne pomoči ljudem pri izboljševanju kakovost njihovega bivanja in ustvarjanja v tehnološko izboljšanem okolju. V okolju z ambientalno inteligenco, ki mu pravimo kar okolje AmI, bodo ljudje obkroženi z inteligentnimi uporabniškimi vmesniki, podprtimi z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, ki bodo vgrajene v vsakdanje objekte in predmete v prostoru okoli njih. Te tehnologije bodo lahko vgrajene v stene, pločnike, izložbe, pohištvo, oblačila, embalaže, prevozna sredstva itd. Po definiciji je AmI takšno tehnološko izboljšano okolje, ki:
zaznava prisotnost ljudi in se je zaveda;
se nenehno prilagaja njihovim potrebam;
ima sposobnost inteligentnega odzivanja na njihove zahteve, ki so izražene bodisi govorno bodisi z ročnimi in drugimi gestami;
ima sposobnost vključevati se v inteligentni dialog z ljudmi;
je ljudem nevsiljivo in jim omogoča sproščeno bivanje in ustvarjanje.
To je zaenkrat predvsem le vizija prihodnosti, ki pa ima svoj jasen smisel in ponuja vrsto razvojnih priložnosti. Različne svetovalne skupine v okviru mednarodnih raziskovalnih programov resno preučujejo različne vidike te zamisli in poskušajo usmerjati naš nadaljnji tehnološki razvoj v bližnji in daljni prihodnosti.
KORENINE
Prva razmišljanja v smeri zamisli ambientalne inteligence so se pojavila konec devetdesetih let na internih delavnicah razvojnih oddelkov podjetja Philips, na katerih so udeleženci preučevali scenarije za prijaznejšo interakcijo med uporabniki in takratnimi digitalnimi napravami. V približno istem času se je pojavila odmevna knjiga The Invissible Computer, avtorja Donalda A. Normana, ki je s svojim zanimivim kritiškim pogledom odprl vrsto vprašanj o nadaljnjem razvoju računalniških tehnologij. Izpostavil je problem prepočasnega razvoja v smeri, ki bi bila naravnana bolj k človeku in manj k tehnologijam samim. Izraz ambientalna inteligenca se je pojavil ob prehodu v novo tisočletje, ko je Evropska komisija podprla raziskave v smeri te nove zamisli. Rezultat njene pobude je bil nastanek svetovalne skupine IS-TAG, ki je izdala poročilo z naslovom »Scenariji za ambientalno inteligenco v letu 2010«. To poročilo je bilo pozneje še nekajkrat dopolnjeno z novimi spoznanji. Kmalu zatem so se pojavili raziskovalne pobude po vsem svetu in nastali so raziskovalne skupine in laboratoriji, ki so se povsem posvetili tej zamisli. Med njimi naj omenim sloviti MIT, kjer so v okviru MIT Media Lab ustanovili posebno skupino za ambientalno inteligenco (http://ambient.media.mit.edu/) in pričeli s projektom Oxygen (http://oxygen.csail.mit.edu/).
RAZVOJNE PRILOŽNOSTI
Svetovalna skupina IS-TAG je prepoznala več okolij AmI, ki ponujajo zelo obetavne razvojne priložnosti pri izboljševanju evropskega družbenega modela. Denimo okolje s samodejnim ocenjevanjem tveganja, odkrivanjem nevarnosti in obveščanjem javnih služb lahko precej pripomore k izboljšanju splošne varnosti. Takšno okolje ponuja tudi nove možnosti za boljšo skrb za zdravje posameznikov, predvsem pa omogoča varnejše in prijaznejše bivanje ostarelih, prizadetih in bolnih. AmI omogoča povsem nove oblike učenja, ustvarjanja, zabave in sprostitve v domačem okolju. Omogoča tudi vzpostavitev tehnološko izboljšanega okolja s samodejno podporo odločanju pri preprečevanju onesnaževanja in boljšem izkoristku energetskih virov. Ne nazadnje omogoča nadaljnjo izgradnjo družbene skupnosti s poenostavitvijo udeležbe posameznikov in socialnih mrež pri njenem razvoju. in političnem odločanju. Ena od bolj pomembnih priložnosti se nanaša izboljšanje transportnih in logističnih sistemov za ljudi in stvari. Vzpostavilo bi se lahko okolje AmI, v katerem so logistični sistemi za stvari povezani s transportnimi sistemi za ljudi. To bi denimo pomenilo, da bi lahko prevzeli poštno pošiljko kjerkoli in kadarkoli, ne le na domačem ali službenem naslovu oziroma na samem poštnem uradu.
RAZISKOVALNE ZAHTEVE
Okolje AmI zaznamujejo tehnologije in sistemi, za katere pravimo, da so vgradni, kontekstno spremenljivi, poosebljeni, občutljivi, odzivni, prilagodljivi in imajo sposobnost napovedovanja dogodkov. Tehnologije in sisteme okolja AmI delimo na tiste, ki so povezane s samim okoljem (ambientom), in tiste, ki podpirajo inteligentno interakcijo z uporabniki. Med prvimi najdemo tehnologije pametnih materialov, mikroelektromehanične sisteme (t. i. MEMS), vgradne sisteme, vseprisotne komunikacijske sisteme, prilagodljive programske vmesnike in podobno. Med drugimi pa tehnologije za upravljanje vsebin (semantični splet), sisteme za vodenje dialoga z uporabniki, sisteme za zaznavanje in sledenje uporabnikom, sisteme za samodejno razpoznavanjem govora in ročnih gest, biometrične varnostne sisteme ... Vse te tehnologije in sistemi potrebujejo še precej nadaljnjega razvoja, ki bo šele omogočil vzpostavitve dejanskih okolij AmI.
ZADRŽKI
Ambientalna inteligenca je zaenkrat še v povojih in danes obstajajo le razmeroma enostavna laboratorijska demonstracijska okolja AmI, ki ponavadi vključujejo le nekaj od zgoraj naštetih tehnologij in sistemov. Morda je vredno omeniti demonstracijo samodejne selitve zvočnega vira, ki sledi premikanju uporabnika iz prostora v prostor (del projekta Oxygen).
Marsikomu se zdi ambientalna inteligenca še ena zamisel v obliki množice besed, ki sicer zvenijo zanimivo, a ne prinašajo ničesar res novega. Obstaja tudi precej kritičnih pogledov, ki izpostavljajo problem varstva zasebnosti uporabnikov v okoljih AmI ter nevarnosti prevelike koncentracije moči pri nosilcih tehnološkega razvoja teh okolij. Ne nazadnje obstaja tudi strah pred vse bolj razdrobljeno družbeno skupnostjo, kjer se bodo odtujeni posamezniki izgubili v okoljih, v katerih ne bodo več ločevali med stvarnim in navideznim.
Moj mikro, Junij 2008 | dr. Simon Dobrišek
