Kako ste prišli na idejo za aplikacijo Trafika? Je bila odločitev povezana z izkušnjami, ki ste jih pridobili pri pisanju aplikacij za časopisni hiši Delo in Dnevnik, in nezmožnostjo revijalnih založnikov, da bi šli po enaki poti in tudi kupili lastno aplikacijo za svoje izdaje?
Med razvojem mobilnih aplikacij za Delo in Dnevnik smo se preko GZS-ja seznanili s potencialnim poslovnim partnerjem iz Egipta, ki je izrazil potrebo po takem izdelku za arabski trg. Začeli smo se pogovarjati tudi z drugimi založniki v Sloveniji in bližnji okolici, preverili trg ter potrebo po taki storitvi in odločili za razvoj. Pri delu z lokalnimi časopisnimi hišami smo se veliko naučili predvsem o razmišljanju založnikov ter njihovim potrebam, ki jih obstoječe rešitve na trgu ne zadovoljujejo.

Imate namen aplikacijo ali pa celoten sistem na podlagi izkušenj, ki ste jih pridobili do zdaj pri sodelovanju z omenjenimi mediji, ponuditi tudi globalno, predvsem na trgih malih držav z lastnim jezikom, ki se srečujejo z enakimi težavami kot mi? Te pa so pomanjkanje sredstev za lastno aplikacijo in manjšim interesom zanje globalnih ponudnikov (PressDisplay in Zinio).
Storitev za založnike je bila že v začetku zastavljena kot globalna rešitev. V primerjavi z drugimi mobilnimi aplikacijami, ki jih lahko slovenski razvijalec ponudi globalno, smo vsaj pri slovenski Trafiki omejeni na jezik, v katerem je vsebina pripravljena, oz. s tem na zelo majhen trg slovensko govorečih lastnikov izbranih mobilnih naprav.

Slovenski trg je premajhen še celo za večja podjetja, kot sta Zinio in PressDisplay, da bi se z njim resno ukvarjali, kaj šele prilagodili aplikacijo za ta trg. V kratkem se bodo prek naše ločene aplikacije začele tržiti tudi vsebine avstrijskih založnikov ter založnikov držav na Balkanu.

Trafika je zaradi razširljivosti postavljena z »oblačno« tehnologijo s pomočjo tehnologije Google App Engine in je zastavljena kot sistem, prek katerega založniki sami preprosto objavljajo svoje vsebine na različnih mobilnih platformah brez kakršnegakoli tehničnega znanja.

Različica aplikacije Trafika, ki je na voljo, je narejena za Applove naprave. Zakaj ste se najprej odločili zanje in kako težko ali lahko je programirati aplikacije za sistem iOS oziroma Android? Kakšna je razlika med obema osnovama z vidika programerja in arhitekta aplikacije? V kolikšni meri boste morali aplikacijo za Android pisati na novo?
Izbira iPada kot prve podprte naprave ni bila naključna, ker je tudi pri nas najbolj razširjen tablični računalnik. V naslednjih korakih bomo v kratkem objavili še različico za tablične naprave Android ter pozneje tudi aplikacijo za pametne telefone na obeh platformah. Vzporedno pa pripravljamo še podporo za nakup in branje revij prek računalnika PC ter prek tabličnih računalnikov z Windows 7, ki so se tudi že začeli pojavljati.

Za vsako platformo je aplikacija napisana na novo. Aplikacijam je skupno samo grafično oblikovanje, obnašanje ter zaledni del v oblaku. Poleg tehničnih razlik med platformami so pa pri Trafiki pomembne tudi razlike v pravilih platform ter načinih zaračunavanja. Na platformah Apple imamo na voljo samo nakupovanje prek trgovine App Store, v Androidih prek Google Marketa ter v PC-ju prek drugih plačilnih mehanizmov – Monete, PayPala ter plačilne in kreditne kartice.

Na podlagi česa ste oblikovali uporabniški vmesnik aplikacije in njeno funkcijo, ki prikazuje revijo v linearni obliki, torej na enak način, kot smo vajeni brati tiskane revije? Zakaj ste se odločili za format PDF, ko vsaj Apple bolj zagovarja format e-pub?
Pri časopisnih in revijalnih aplikacijah je ena prvih odločitev pri razvoju, ali se vsebino razdeli na članke, ki so lahko drugače postavljeni kot v tisku in je prikaz lahko bolj prilagojen manjšim zaslonom oz., ali se uporabi kar postavitev za tisk oz. vsebino PDF. Ker sta bila med glavnimi vodili pri razvoju preprosta vključitev novega kanala do bralcev in izogibanje potrebi po novih kadrih na strani založnika ter problematičnim integracijam v sisteme, ki jih založnik ima oz. nima, smo se odločili za drugi pristop. Pri revijah je pa ta izbira zaradi vsebine tudi primernejša.

Seveda se tukaj nismo ustavili. Založnikom, ki si lahko privoščijo dodatno delo za pripravo vsebin za mobilne naprave, ponujamo tudi naprednejši način. Prek standarda HTML5/CSS3 ter razširitev načina prikazovanja strani PDF na napravi smo omogočili dodajanje interaktivnih vsebin ter branje člankov, primerljivo z revijo Wired.

Kakšna je vaša izkušnja z Applom? Se vam zdi, da vas obravnava enako kot razvijalce iz večjih držav, ali pa ima tudi Apple nekoliko podcenjujoč odnos?
Applov odnos je korekten in mislim, da ne delajo razlik med državami. Si pa Apple vzame precej več časa za ogled aplikacij, ki omogočajo nakup digitalnih vsebin. Še posebej so občutljivi na kakršenkoli dostop do vsebin, ki je omogočen mimo njihovega mehanizma plačevanja. V našem primeru se lahko naročniki tiskanih izdaj prek aplikacije prijavijo in dobijo dostop do vsebin zastonj, kar je Apple šele pred slabim mesecem začel javno dovoljevati. Poleg tega jih navadno moti možnost nakupa prek druge naprave, npr. računalnika PC ali Androidove aplikacije.

Kako komentirate, da je strokovna javnost dolgo časa mislila, da so mobilni operaterji tisti, ki bi morali prvi ponuditi trafiko za prodajo e-revij, pa tega niso storili? Načeloma jih zdaj, ko je aplikacija že izdelana, ko so sklenjeni dvogovori z mediji, niti ne potrebujete več!
Apple in Google že ponujata založnikom možnost objave knjig prek svojih trgovin. So pa njihove rešitve trenutno omejene na uporabo v večjih državah. Trafiko lahko prek lokalnih mobilnih operaterjev še bolj približamo uporabniku z vključitvijo mobilnih načinov plačevanja ter vnaprejšnjo namestitvijo aplikacije v mobilne naprave.

Vidite potencialni poslovni model tudi v prikazu oglasov znotraj aplikacije Trafika (iAds oziroma Googlov oglaševalski sistem)?
Pasic verjetno ne bomo prikazovali v aplikaciji. Dodatni interaktivni oglasi v revijah so pa v rokah založnikov.

Ali s svojega zornega kota, ko ste neobremenjeni z medijsko tradicijo in težavami, ki so dejstvo v tej gospodarski veji, mislite, da je ravno e-oblika prihodnost revijalnega tiska in bodo e-revije ljudje sprejeli kljub slabostim, na primer tej, da jih je zunaj na zaslonih današnjih tabličnih računalnikov težje prebirati?
Prednosti vidim predvsem v tem, da so vsebine na voljo ne glede na trenutno lokacijo bralca. Na dopust si navadno vzel goro papirja, ki ga zdaj nadomesti ena sama naprava. Glede težave z branjem na soncu pa mislim, da jo bodo to izdelovalci strojne opreme tako ali drugače rešilil. Do takrat pa že razvijamo rešitev, ki bo omogočala objavo vsebin v Trafiki tudi prek elektronskih bralnikov.