Založnik, ki si želi svojo revijo objaviti tudi ali izključno v e-obliki, ima na voljo več možnosti in tudi več formatov. Lahko se odloči in revijo objavi le v spletu, dosegljivo zaradi množične uporabe tehnologije Flash večinoma le v osebnem računalniku, ali tudi v obliki, primerni za tablične računalnike. Lahko izdela lastno aplikacijo, program za svoje revije ali pa se sklene priključiti uveljavljenim ponudnikom e-revij. Vsaka od teh oblik ima svoje prednosti in slabosti. Ter seveda stroškovni model. Odločitev ni tako zelo preprosta, kot se lahko zdi na prvi pogled.

E-TRAFIKE

Globalno sta najbolj uveljavljeni (čeprav jih je več) dve storitvi, neke vrste »trafiki« z e-revijami. PressDisplay je nastal kot ponudnik e-časopisov in se zadnje čase hoče uveljaviti tudi kot ponudnik e-revij, medtem ko je Zinio specializiran za ponujanje revij. Dobra stran obeh storitev je, da sta neodvisni od osnove, operacijskega sistema, saj delujta tako v osebnem računalniku kot v obeh glavnih tabličnih osnovah, sistemih Android in iOS. Lastna aplikacija pa omogoča več kreativnosti in dodajanje elementov interaktivnosti v revijo, pa tudi odmik od linearnega vzorca branja (listanje stran za stranjo). Vendar smo tega navajeni in večina si tudi v e-obliki revijo želi brati na popolnoma enak način, kot to počne z njeno tiskano obliko, saj nelinearnost lahko prikažemo s prispodobo branja »rubikove kocke«. Imata pa globalni ponudbi za slovenske založnike majhno slabost, to pa je, da se njihove revije (ali časopisi) preprosto zgubijo v množici tujejezične, predvsem angleške ponudbe. Za slovenski jezik in za prihodnost našega tiska je zato neprimerno bolje, da se je našel ponudnik, ki je izdelal elektronski ekvivalent obcestne trafike, v kateri bo na enem mestu vsa oziroma izključno lokalna ponudba.

Slovenska aplikacija Trafika je v različici, ki je primerna za tablični računalnik iPad (telefoni zaradi manjšega zaslona niso najbolj primerni za branje revij), čez nekaj časa pa bo na voljo tudi različica za operacijski sistem Android. Razlog je logičen. Veliko več uporabnikov, s tem pa potencialnih kupcev, ima danes v rokah Applovo tablico kot konkurenčno androidno. Prvi Galaxy Tab, pa naj Samsung reče, kar hoče, se med uporabniki ni prijel, njegov naslednik, Galaxy Tab 10.1 pa je vsaj do konca poletja na voljo le pri Simobilu. Zato ni pričakovati, da bodo tablice z Androidom kmalu v dovolj velikem številu v rokah uporabnikov. Ali drugače povedano – še dovolj časa je, da bo na voljo tudi Trafika za Android.

RAZLIKE

Razlika med obema je v večji fleksibilnosti oblikovanja cene e-revije in več plačilnih možnostih. Pri Applu smo založniki zelo omejeni. Bralec lahko revijo kupi ali kupi tedensko oziroma letno naročnino nanjo le prek Applove tržnice, pri čemer ta določa cene, v katero je vključen tudi davek. Založnik dobi razpredelnico s cenami, iz katere izbere tisto, ki mu najbolj ustreza. Je pa treba povedati, da je razpredelnica nastala na podlagi cen tiskanih izdaj v Ameriki, ki nimajo ničesar skupnega z našimi cenami. Od cene revije nato Apple takoj pobere 30 odstotkov, del ostanka pa dobi tudi ponudnik Trafike, tako da na koncu, ko se vse odšteje, dobi založnik od zneska celo manj denarja, kot ga dobi pri klasičnem modelu prodaje prek prave, fizične trafike. To je tudi razlog, zakaj slovenske e-revije ekonomsko gledano v e-obliki ne morejo biti veliko cenejše od tiskanih. Vsaj pri tej obliki prodaje ne. Drugače je, če založnik izdela lastno aplikacijo. A če je ta za Applove naprave, potem se Applovega razmeroma visokega deleža, glede na delo, ki ga Apple vloži, ne more znebiti. Bo pa drugače pri tablicah Android, saj tu Google ne določa cen in zase ničesar ne vzame.

Aplikacija Trafika se ne loči veliko od podobnih aplikacij, ki dopuščajo le linearni model branja. Na vstopnem zaslonu je vrtiljak z revijami, spodaj so vstopne točke na podstran, kjer so izdaje izbrane revije. Pri vsaki so kratek opis, fotografija naslovnice in gumb za nakup. Po nakupu steče postopek prenosa revije v napravo, ki pa je izveden tako, da kupcu ni treba čakati na zaključek prenosa, saj lahko začne takoj listati po že prenesenih straneh. Znotraj »predvajalnika« je v spodnji vrstici vizualni prikaz strani, prek katerega lahko skočite na želeno stran. Ni vam treba »listati« do nje. Aplikacija podpira tako pokončni kot ležeči prikaz, povečevanje dela strani in tako naprej. Naj še omenimo, da je format revije PDF optimiran do te mere, da celoten paket (revija) ni prevelik, kar bi se pokazalo pri dolgih časih prenosa. So pa datoteke e-revije večje od datotek časopisov, saj vsebujejo več slikovnega gradiva, zato predlagamo, da jih prenašate, ko je na voljo brezplačno brezžično omrežje. Če seveda nimate v svoji napravi SIM-kartice z naročenim paketom neomejenega mobilnega interneta.

Nekateri še vedno radi berejo tiskane revije zaradi tega, ker jim je všeč dotik s papirjem, morda tudi njegov duh, ali pa so preprosto navajeni nanje. Glavni prednosti e-revije sta po našem mnenju dve. V pomnilniku tabličnega računalnika imate lahko hkrati veliko revij, ki jih prebirate, ko želite, ne da bi jih morali pred tem iskati v kupu revij ali pa na dopust nesti nekaj kilogramov papirja. In ko ste na dopustu, jih lahko kupite, tudi če ne dopustujete v Sloveniji in blizu vas ni prodajnega mesta. Potrebujete le dostop v internet, po možnosti brezplačen. Ima pa e-revija v tabličnem računalniku tudi slabost. Tiskano revijo lahko berete na sončni plaži, e-revijo na zaslonu iPada pa le s težavo, saj zaslonska tehnologija LCD odpove na prostem, ko na zaslon pade preveč sončne svetlobe.

Moj mikro, junij 2011 | Jan Kosmač |