Risbe, narisane s pomočjo različnih računalniških programov, nimajo posebne vrednosti, saj prevladuje nekakšno prepričanje, da za risanje z računalnikom ne potrebuješ slikarskega znanja in izkušenj. Da temu ni tako, dokazuje mnenje dr. Matjaža Duha, ki v svoji knjigi Računalnik pri likovni vzgoji, izšla je leta 2001 pri Zavodu za šolstvo, navaja, da je raziskava z osnovnošolci pokazala, da uporaba računalniških orodij za reševanje likovnih nalog ugodno vpliva na razvoj likovne in s tem splošne ustvarjalnosti. Prav tako dr. Matjaž Duh meni, da mora biti likovno vzgojno delo na kateri koli stopnji izobraževanja refleksija umetniških izkušenj odraslih umetnikov tako iz bogate zgodovine likovne umetnosti kot najsodobnejših likovnih stremljenj, kjer pa je pri izbiri vsebin in likovnih sredstev treba upoštevati otrokov psihofizični razvoj.
Pogost zasledimo mnenje, da so likovni izdelki, narejeni z računalnikom, manjvredni, ker so natisnjeni s tiskalnikom. Tudi ta misel je zmotna, kajti če pomislimo na klasične grafične tehnike, kot so lesorez, bakrorez, linorez in druge, so tudi te ravno tako natisnjene na papir, le po drugačnem postopku. Zato tudi likovno ustvarjanje z računalnikom poimenujemo računalniška grafika. Zagovorniki klasičnih pristopov pravijo, da se mora otrok z barvami igrati, jih sam mešati, z njimi packati in ob vsem tem doživljati barvo na poseben način in opazovati, kaj se dogaja med igro z njimi. Vsega tega pa pri risanju z računalnikom naj ne bi mogli početi.
Likovno izražanje v predšolski dobi
S psihološkega vidika ločimo v predšolski dobi glede na likovno izražanje dve glavni stopnji: stopnjo čečkanja (do približno 4. leta) in stopnjo simboličnega upodabljanja oziroma predshematično stopnjo (nekako do otrokovega 7. leta). Ker otroci, starejši od petih let, že zavestno likovno upodabljajo, je kot sredstvo za likovno ustvarjanje smiselno uporabiti tudi računalnik.
VEČJA SVOBODA USTVARJANJA
Res je, da si otroci, kadar delajo z računalnikom, ne morejo imeti umazanih rok z barvo in da je ne morejo vonjati, vsekakor pa jo lahko sami zmešajo in nastavljajo svoje odtenke. V začetku imajo na voljo 256 osnovnih barv, ki si jih lahko glede na program, ki ga uporabljajo, sami pripravijo na milijone različnih barvnih kombinacij ter celo prosojnost posameznih barv. Lahko nastavijo, naj se barva pri risanju meša s spodnjo že narisano barvo ali pa ostane nespremenjena in barve po nanosu ostanejo povsem kontrastne.
Kadar rišemo na papir, se dogaja, da se otrok zmoti in začenja znova in znova risati na novem papirju ali pa popravlja ter črta kar po risbi. Pri risanju z računalnikom ima možnost brisanja svojih napak z radirko. Pogosto je otroku brisanje tako všeč, da na koncu ne pobriše le napak, ampak kar vso risbo. Seveda je tako nezadržno brisanje prisotno predvsem v začetku njegovega likovnega ustvarjanja z računalnikom, pozneje začne brisati le napake in risati naprej. Če se otrok naveliča risati, a svojega izdelka še ni dokončal, ga lahko shrani in prihodnjič nadaljuje naprej. Pri tem pa mu ni treba pospraviti barv in oprati čopičev, prav tako mu tega ni treba pripravljati, ko znova sede za računalnik, da bi dokončal svojo umetnino. Enostavno odpre shranjeno sliko in nadaljuje risanje.
Računalnik nam omogoča shranjevanje otroških risb na disku in ni potrebe, da jih natisnemo. Otrok lahko pozneje naredi razstavo svojih risb kar v obliki ohranjevalnika zaslona. Računalnik nam omogoča tudi, spremljanje nastajanja posamezne risbe. Ko otrok riše s pomočjo računalnika, ga lahko vmes večkrat prekinemo in shranimo vmesne stopnje izdelka. Otroka lahko vprašamo, kaj je do takrat narisal in si njegove komentarje zapišemo. Tako lahko pozneje analiziramo njegovo risbo in si ogledamo, katera orodja je uporabljal med samim nastajanjem njegove umetnije.
KATERE PROGRAME UPORABITI IN KDAJ?
Kdaj pravzaprav ponuditi otrokom računalnik kot orodje za risanje? Risanje z računalnikom je sila preprosto in osnovna orodja otroci spoznavajo zelo hitro. Kadar otroci prvič delajo z računalniškimi programi, namenjenimi za risanje, se sprva ne ukvarjajo s samo obliko slike, ampak se predvsem igrajo z različnimi orodji in jih tako spoznavajo. Pozneje pa se začnejo ukvarjati tudi z obliko. Zaželeno je, da otroci začnejo risati z računalnikom šele, ko so že dobili nekaj občutka za delo z miško, saj bo sicer morda odziv negativnen, kajti otrok nikakor ne bo mogel narisati želene risbe, če še ne zna delati z miško. Posledica tega je možen odpor do risanja.
Občutek za delo z miško otroci dobijo zelo hitro, če jim omogočimo, da nekajkrat igrajo kakšno preprosto igro, kjer morajo samo klikati.
Programov za risanje z računalnikom je veliko. Nekaj jih je prosto dostopnih v svetovnem spletu (Art Rage, Artweaver, Pixia …), drugi pa so komercialni in tako plačljivi. Programi so si med seboj zelo podobni, a kljub temu ponujajo različna orodja. Kateri je najboljši, je nemogoče reči, saj je to povsem odvisno od potreb uporabnika. Programi ki so preprosti za uporabo, običajno ponujajo tudi nekaj manj orodij kot drugi, zahtevnejši programi. Nekateri programi ponujajo le osnovne možnosti risarskih orodij, kot so svinčnik, čopič, barvni sprej, orodje za risanje črt, krivulj, raznih likov … Lahko celo izbiramo vrsto papirja, na katerega bomo risali, izbiramo lahko med gladkim ali hrapavim papirjem ali papirjem z različnimi vzorci ….
Mnogi programi imajo možnost že nastavljenih različnih ozadij, ki si jih otroci poljubno izberejo in prilagodijo. Pogosto v programih najdemo tudi različne like, ki jih otroci žigosajo na ozadje. Uporaba takih likov in ozadij, je otrokom sicer v veliko zabavo, a žal se s tem zmanjšuje njihova lastna ustvarjalnost. Res pa je, da so zelo uporabni za začetnike, ki še nimajo izkušenj z miško.
V operacijskem sistemu Windows najdemo program Slikar oziroma Paint, ki je že del osnovnega operacijskega sistema. Ker je zelo preprost za uporabo, je primeren za prve korake v svet računalniške risbe. Najdemo ga v področju Start/ Vsi programi/ Pripomočki/ Slikar. Program je zelo enostaven in deluje tudi s starejšimi računalniki. Otroci se zelo hitro seznanijo z osnovnimi orodji, ki jim jih program ponuja, zato se ob njegovi uporabi zabavajo, saj niso obremenjeni s samim programom.
Zelo prijazen za uporabo z mlajšimi otroki je tudi program Art Rage 2, ki ga lahko dobimo na spletni strani: www.artrage.com. Brezplačno je dostopen le nekoliko omejen program Art Rage 2, ki ne omogoča vseh slikarskih orodij. A kljub temu nam tudi ta omejena različica ponuja veliko uporabnih orodij, kot so čopič, kreda, voščenka, flomaster, svinčnik … Ena od zanimivosti je uporaba čopiča, ki daje vtis, kot da je resničen. Tudi ko že nekaj narišeš in greš prek narisana barve z drugo barvo, se ti dve med sabo zmešata in čopič se »umaže«. Očistimo ga tako, da kliknemo na kozarec z vodo in čopič se nam očisti. Kadarkoli začnemo novo risbo, nas program najprej vpraša, kakšno vrsto papirja želimo izbrati, in lahko izbiramo med papirji z različno hrapavostjo.
Računalniško risanje kot zabava
Otroci uživajo, ko na zaslonu opazujejo, kako nastaja njihova umetnina. Zabavajo se, ko izbirajo med različnimi slikarskimi orodji, spreminjajo barvo ozadja, kopirajo in podvajajo predmete na sliki, jih zrcalijo, premikajo in vrtijo. Spoznavajo risanje v črno beli tehniki s pomočjo različnih senčenj itd.
A čeprav ima likovno ustvarjanje z računalnikom številne prednosti pred klasičnimi likovnimi prijemi, pa je treba poudariti, da je računalnik le eno izmed mnogih orodij za risanje in nikakor ne more in ne sme zamenjati svinčnika, barvic, čopiča ali katerega drugega slikarskega pripomočka, saj mora otrok videti, uporabiti, občutiti, spoznati in predvsem doživeti različne možnosti ter prijeme za likovno ustvarjanje.
Vid Glavan, Jasna Lampe
