Na področju večjih poslovnih sistemov, ki se posodabljajo danes, se uporabniki v »najslabšem« primeru največkrat odločajo za hibridne sisteme, ki podpirajo oba svetova (TDM in IP). Pogosto pa to ne velja za male hišne sisteme (ali po domače telefonske centrale), namenjene uporabi v domačem okolju, domači pisarni ali manjšem podjetju. Gotovo sta razloga tudi cena in višja raven potrebnega znanja, ki omogoči, da nov sistem zaženemo in optimiramo − saj le tako iz njega dobimo več, kot bi nam omogočal obstoječi sistem. V nasprotnem primeru je težko najti opravičilo za novo vlaganje v sistem (opravičilo so morda lahko le visoki stroški vzdrževanja zastarele opreme ali otežena dobava rezervnih delov).
Na segmentu domačih pisarn in manjših podjetij se uporabniki zaradi želje po zmanjšanju stroškov odločajo tudi za odprtokodne rešitve (npr. Asterisk − www.asterisk.org), ki na osnovi strojne opreme osebnega računalnika in dodatne programske opreme omogoča postavitev ustrezno zmogljivega govornega strežnika. Tudi tovrstne rešitve imajo določene slabosti, saj je za postavitev zahtevane funkcionalnosti treba zagotoviti dodatno strojno opremo (vmesniške kartice) in določen nivo znanja za konfiguracijo oziroma vzdrževanje sistema. Tovrstna rešitev omogoča tudi preskok tehnologije ISDN, saj lahko razmeroma preprosto preidemo od obstoječega analognega sistema na VoIP, ki je povezan tudi z morebitno potrebo po zamenjavi terminalne opreme (npr. telefonskih aparatov). Glede na njeno stanje (dobro/slabo), je lahko odločitev toliko lažja.
Brez znanja bo težko
Hišnih sistemov za potrebe domače pisarne ali manjšega podjetja, ki celovito rešujejo problematiko dostopa prenosa govora in podatkov, na trgu ni veliko. Kljub obljubljenemu delovanju po načelu »out-of-box« in prijaznosti do uporabnika pa je za zagon takšnega sistema potrebno razmeroma široko poznavanje telekomunikacij in računalništva.
ZA MALE IN NEKOLIKO VEČJE
Na področju malih sistemov ni ravno veliko rešitev, ki bi bile namenjene različnim skupinam »malih uporabnikov«. Med njimi je Xcelerator IP (proizvajalec Vertical, www.vertical.com; opremo posodilo podjetje MCAtel, d.o.o. ), ki mu govori v prid kar nekaj dejstev. Xcelerator IP je sistem, ki obvladuje segmenta govora in prenosa podatkov. V sebi združuje funkcionalnost klicnega strežnika (telefonske centrale), VoIP-prehoda, usmerjevalnika za dostop do ineterneta ter požarnega zidu, DHCP- strežnika in brezžične dostopne točke (WLAN –wireless LAN), združljive s standardom 802.11g.
Zato ni čudno, da na ohišju najdemo priključek WAN (ethernet z možnostjo PPPoE, namenjen priklopu na CATV-omrežje ali ADSL-modem), štiri ethernetne vmesnike 10/100BaseT za priklop IP-telefonov oziroma osebnih računalnikov, tri analogne priključke, namenjene dohodnim linijam (vmesniki FXO, ki jih je mogoče povezati v skupino PBX), en priključek, na katerega lahko priključimo analogni telefon ali telefaks (FXS vmesnik) ter zunanjo anteno (WLAN). Dobrodošlo je, da lahko stanje vsakega od navedenih vmesnikov opazujemo tudi prek svetlečih (LED) diod na ohišju. Skupaj lahko tako na sistem priključimo tri javne analogne priključke in osem SIP-povezav (trunk), na interni strani pa do štiriindvajset IP-terminalov in en analogni terminal. Če potrebuje uporabnik zaradi povečanja obsega dela večje število internih priključkov, lahko v mrežo poveže do deset sistemov. To je verjetno tudi razlog, zakaj sistem podpira štirimestno oštevilčenje Zaradi široke možnosti uporabe lahko Xcelerator namestimo na steno ali postavimo v priloženo stojalo.
(SKORAJ) KOT IZ ŠKATLICE
Ena največji prednosti Xceleratorja je, da je blizu tako imenovanim sistemom »out-of-box«. Sistem je sicer res treba konfigurirati, osnovni zagon pa je mogoče izvesti razmeroma preprosto prek čarovnika v okolju spletnega brskalnika. Za lažjo konfiguracijo je ta logično razdeljena po področjih. Tako parametre, povezane z omrežjem, konfiguriramo v omrežnem delu Advanced; parametre, povezane z brezžičnim dostopom, v segmentu Wireless; parametre, povezane z govorom pa v področju Voice. Za vsakega uporabnika lahko določimo interno številko in morebitne omejitve ter mu po potrebi dodamo še predal govorne pošte. Hkrati lahko do sistema govorne pošte dostopajo štirje uporabniki, skupna kapaciteta govornih predalov pa znaša 4 ure sporočil.
Pri dohodnih klicih lahko te ne glede na tip povezave usmerjamo na privzeto telefonsko številko oziroma avtomatsko posredovalno mesto. Pohvalno je, da posamezne funkcionalnosti niso vezane na morebitne licenčne omejitve. V poslovnem segmentu bodo cenili tudi možnost nastavitve različnih urnikov (delovni čas, zunaj delovnega časa, dopusti), ki omogoča ustrezen odziv pri odsotnosti uporabnika. Tako se lahko vsak klic ustrezno zaključi s predvajanjem sporočila ali prevezavo oziroma možnostjo oddaje sporočila v predal govorne pošte. Shranjeno sporočilo se pošlje na privzeti naslov elektronske pošte kot priloga z datoteko wav.
Kdor nima stalnega IP- naslova, lahko uporabi podporo storitvi DynDNS, možnosti časovnega omejevanja dostopa do interneta pa bodo veseli tako starši kot tisti, ki želijo omejiti čas dostopa zaposlenih do spletnih strani. Ker sistem zadovoljuje skoraj vse potrebe, bi bila dobrodošla še možnost priklopa tiskalnika oziroma prisotnost USB-vmesnika. Odveč ne bi bila niti možnost dostopa prek zaporednega kabla, ki je pri morebitnih težavah lahko zadnja rešilna bilka.
IZKUŠNJE V PRAKSI
Grafini vmesnik ne omogoča le konfiguriranja, ampak tudi hiter nadzor nad pomembnimi podatki. Tako lahko pri morebitnih težavah (npr. blokada določenega vmesnika) te odpravimo s klikom na gumb za ponovni zagon vmesnika. Poleg dostopa prek spletnega brskalnika lahko do Xceleratorja dostopamo tudi prek telneta in FTP-odjemalca (npr. dostop do sporočil elektronske pošte). Dostop do ukazne vrstice in uporaba ukaza ps, potrjuje, da je ogrodje inteligence zasnovano na usmerjevalniku SIP Express Router (SER).
Sistem smo preizkusili tudi v nekoliko kompleksnejši konfiguraciji. Poleg neposredne povezave v omrežje ADSL/CATV smo ga priključili še v zasebno podomrežje (naslovni prostor 192.168.200.x), nato pa smo za testni del izvedli še eno NAT-pretvorbo (v omrežje z naslovnim prostorom 192.168.1.x) – konfiguracija NAT za NAT-om. Po potrebni konfiguraciji obeh požarnih zidov − v usmerjevalniku za dostop do interneta ter v Xceleratorjevem − smo uporabili možnost povezave prek SIP-voda (trunk). Ker tovrstne povezave s spletno storitvijo Free World Dialup (www.freeworlddialup.com) nismo imeli na voljo, smo sistem »prelisičili« tako, da smo celotno številko vpisali v polje DID jo usmerili na avtomatskega posredovalca ali privzeto interno. Za primer odhodnih klicev smo v omrežje FWD dodali predpono, ki namesto prehoda v javno telekomunikacijsko omrežje, vsem internim številkam omogoči odhodni klic v omenjeno omrežje. Podobno bi lahko izvedli povezave tudi na domače ponudnike (npt. T-2).
Ker podpira Xcelerator IP-protokol SIP, smo nanj brez težav prijavili tudi različne SIP-odjemalce (npr. softphone SjPhone), kjer smo brez težav uporabili osnovne funkcije (prevezava, konferenca, preusmeritev). V tem primeru se lahko glede na lastnosti posameznega odjemalca zmanjšajo posamezne funkcionalnosti. V vlogi pravega posredovalnega aparata smo preizkusili tudi telefonski aparat IP 2007, ki je zagotavljal polno funkcionalnost sistema. Za uporabo najpogostejših funkcij, kot so prevezava, konferenca, dostop do govornega predala, ima telefon namenske tipke, druge pa so na voljo kot programske tipke, ki se spreminjajo na LCD-zaslonu glede na stanje, v katerem je trenutno telefonski aparat. Aparat IP 2007 omogoča tudi priklop zunanjih slušalk in možnost nadzora (stanja) nad štirimi dohodnimi »linijami« (analognimi ali IP).
ZA KONEC
Verticalov sistem Xcelerator (cena 495 € + DDV) skupaj s telefonskim IP 2007 ( cena 110 € za kos + DDV) lahko pomeni zanimivo rešitev za marsikoga. Vsaj v našem primeru smo pogrešali (ali pa te možnosti nismo našli) možnost izdelave tarifnega poročila (poraba impulzov po posamezni telefonski številki). Kljub veliki prijaznosti sistema do uporabnika pa se je treba zavedati, da brez določenega znanja tako s področja telekomunikacij kot računalništva sistema verjetno sami brez pomoči ne boste obudili, kaj šele optimalno izkoristili.
Objavljeno: Telekomunikacije Februar 2008 | Marko Koblar
