Pri povezljivosti telefona z računalnikom je Microsoft, vsaj po mnenju avtorja teh vrstic, krepko pihnil mimo. Z računalnikom se je namreč mogoče povezati le preko aplikacije Zune. Ta je nekakšna Microsoftova različica iTunesa, vendar še bolj čudna od Applove pogruntavščine. Prek Zuna je sicer mogoče sinhronizirati podatke med telefonom in računalnikom, vendar le v primeru, ko gre za glasbo, film, slike ali pretočne vsebine (podcast), vseh ostalih podatkov in dokumentov pa ne. In če imamo v napravi privzeto nameščen Office, ki je za nujna opravila celo popolnoma uporaben, če si lahko snamemo Adobe Reader in beremo dokumente PDF, ki so zaradi kakovostnega zaslona lepo berljivi, zakaj potem Microsoft ni predvidel načina, kako te dokumente spraviti v napravo prek kabla? Zakaj je treba vse to prenašati prek spleta? Med triki in nasveti lahko sicer najdete, kako zadevo vsaj malo omiliti, a to je ena večjih nelogičnosti, ki smo jih našli v sistemu.

Multimediji
Že pri Zunu smo omenili multimedijske datoteke. Kar zadeva tovrstno zabavo, je sistem precej dober., saj je vanj mogoče spraviti skoraj vse, predvajanje pa je tudi kakovostno. Vsaj kar zadeva strojno opremo. Pri programski pa – no ja, pravzaprav je čisto solidna, čeprav je tudi tu nekaj malce čudnih zadev, ki se jih je treba navaditi. Na tržnici je sicer mogoče najti tudi kak drug predvajalnik, vendar so vsi plačljivi, kar je seveda problem, ker ga iz Slovenije ni mogoče kupiti. Tudi filmi so popolnoma gledljivi, saj ima naprava dokaj velik zaslon, Zune pa poskrbi, da bo zadeva tudi stisnjena na način, ki ga telefon pozna.

Druge funkcije
Standardnih funkcij, kot so budilka, koledar, kalkulator, fotoaparat in podobno, nima smisla na dolgo opisovati, saj gre v tem primeru bolj za domeno Samsunga kot Microsofta. Pri fotoaparatu povejmo le, da je soliden in opravlja svojo funkcijo, čeprav sistem ne omogoča videotelefonije, kar je za napravo, ki podpira štiri frekvenčna področja GSM in tri UMTS, malce nenavadno. Zanimivejše so, recimo temu, posebnosti. Prva je seveda tržnica aplikacij, kot jo imajo tudi Apple, Google in še kdo. Ta je za Slovence sicer dosegljiva bolj po ovinkih, vsaj brezplačni programi pa so dosegljivi in jih je pravzaprav kar nekaj. Tako si lahko namestimo omenjeni Adobe Reader, pa dodatek za Facebook, Googlove dokumente, igre in še kaj. Zadeva poteka dokaj hitro in neboleče, posebej če smo v internet priključeni prek brezžičnega omrežja. Ko zaženemo Marketplace, sistem med drugim tudi preveri, ali obstajajo nadgradnje na obstoječe aplikacije, kar je pozitivno. Microsoft ima, kar zadeva aplikacije v svoji trgovini, še eno prednost pred konkurenco. Aplikacij je v času pisanja teh vrstic »le« nekaj več kot 8000, kar je seveda bistveno manj od Applovih 340.000. To pa pomeni, da je brskanje po njih lažje, saj je tudi izbire običajno neuporabnih in včasih tudi neumnih programov, seveda manj.

OCENA

Uporaba sistema Windows Phone 7 je pravzaprav zelo zanimiva. Prvi vtisi namreč niso navdušujoči, nato pa ugotovimo, da pa je zadeva prav zabavna in uporabna, še posebej ko naložimo nekaj uporabnih dodatkov in iger. Škoda le, da so pri Microsoftu naredili nekaj neumnih napak. Prva je omenjena povezava z računalnikom in nezmožnost nalaganja in uporabe drugih datotek, ki jih sistem pozna. Manjka nam tudi zmožnosti določanja lastnih melodij zvonjenja in drugih opozoril, omejeni smo le na to, kar nam ponuja sistem sam. Manjka tudi možnost postavitve vklopa in izklopa brezžičnega omrežja in bluetootha na osnovno stran. Tako je najprej treba poiskati nastavitve, nato v njih ustrezno rubriko in tam vključiti ali izključiti povezavo. Ena resnejših napak je tudi dokaj preprosto dosegljiva možnost tovarniške ponastavitve naprave, pri kateri se na telefonu izbriše vse, kar smo namestili, vsi stiki, skratka postavi se v stanje ob nakupu. naše mnenje je, da je za kaj takšnega potrebno vsaj kakšno geslo, in ne preprosta potrditev, ali res želimo vse skupaj ponastaviti. Tako nam lahko na primer telefon nekdo ponastavi, ko gremo na stranišče … Sistem tudi ne pozna slovenskega jezika, kar smo nekako pričakovali, nismo pa pričakovali, da z njim ne gre pisati naših krilatih znakov. Ti se sicer prikažejo, ob uvoženih stikih ali celo SMS-ih, pisati pa jih ne gre. Če sistem že ni preveden, bi vsaj našo kodno tabelo lahko podpiral.

Zaradi vseh naštetih stvari uporabniki že dolgo opozarjajo na to, da je sistem nujno potreben kakšnega servisnega paketa. In Microsoft ga je dolgo tudi obljubljal. Zadnja obljuba govori o tem, da bo prva nadgradnja pripravljena že ta mesec, nato pa bodo še letos sledile tudi druge. Vsebovale naj bi dodano funkcijo kopiranja in lepljenja, nov brskalnik po internetu, ki temelji na IE9, podporo za Microsoftove dokumente v oblaku, Twitter, večopravilnost in še kaj.

PREPOZNO?

Zakaj je Microsoft toliko časa čakal, je vprašanje, na katero seveda ne bomo dobili odgovora, zato lahko samo ugibamo. Morda zato, ker postajajo mobilne naprave tako zmogljive, da bodo polčasi lahko uporabljale kar »navaden« operacijski sistem? Med tabličnimi računalniki, ki so v bistvu le nekaj večji mobilni telefoni, je zaznati precejšnje premike. Na trgu se pojavljajo takšni, ki imajo nameščene enake operacijske sisteme kot prenosniki oziroma netbooki. Je bil to razlog za čakanje? Je Microsoft čakal, da bi ugotovil, ali se je s čim takšnim sploh smotrno spopadati ali pa raje počakati in skočiti na vlak pozneje s kakšnim »derivatom« Windows 7? Ne vemo.

Zato je seveda popolnoma legitimno vprašanje, ali je Microsoft z WP7 zamudil svojo priložnost. Glede na številke, ki smo jim priča zadnje mesece, bi lahko rekli, da verjetno res. Sistem namreč očitno ni prepričal proizvajalcev telefonov, da bi se odločili zanj. Razen nekaterih dokaj sramežljivih poskusov Samsunga, HTC-ja in LG-ja, večjega zanimanja med proizvajalci ni bilo. Vsega skupaj naj bi bilo prodanih le okoli 2 milijona telefonov z WP7, kar je v primerjavi s 111 milijoni Symbiana, 67 milijoni Androida, 47 milijoni RiM-a in 46 milijoni iOS-a precej klavrn izkupiček. A treba je vedeti, da je Phone 7 na trgu dokaj kratek čas in zadeva se lahko v tudi spremeni. Svoje zanimanje oziroma odločitev za sistem je namreč objavila Nokia, ki je ta trenutek v nekakšni krizi identitete. In ker gre za daleč največjega svetovnega proizvajalca mobilnih telefonov, saj je na primer Samsung kot drugi v letu 2010 prodal kar za 40 odstotkov manj telefonov od Nokie, gre sklepati, da se bodo Finci resno spravili k stvari. A to bo tudi od Microsofta na tem področju zahtevalo večjo agilnost in prilagodljivost, ne pa čakanje na to, da bo nekdo uporabil njihov sistem. Na eni strani bodo morali krepko ukvarjati z izboljšavami sistema, na drugi pa čim bolj podpirati razvijalsko skupnost, saj krepko zaostajajo tako po številu razvijalcev kot po številu aplikacij, razvitih za njihov sistem.

PS: Slike k članku niso povsem na ravni tega, kar vidi uporabnik. Ne Microsoft ne kateri od razvijalcev še ni naredil programa, ki bi omogočal zajem zaslonske slike telefona. V spletu sicer obstaja emulator sistema, vendar ta ne omogoča emulacije dejanskega telefona, pač pa le programov, ki jih razvijamo sami. Zato smo morali telefon fotografirati.

Moj mikro, marec 2011 | Zoran Banovič |