Zasuk zaslona
Lenovo za svoje hibridne računalnike uporablja več zasnov, pri napravi Thinkpad Twist zasuk in pregib zaslona. Zaslon je na del s tipkovnico pritrjen z majhnim sredinsko nameščenim mehanizmom, ki poleg premikanja gor in dol omogoča tudi zasuk levo oziroma desno. Če zaslon zasukamo za 180 stopinj in ga preklopimo navzdol, dobimo tablico, saj zaslon prekrije tipkovnico. Kljub na prvi pogled zanimivi zamisli pa se ta v praksi ne izkaže kot najboljša v položaju prenosnika. Težava je točkovni mehanizem, ki ne more zaslona držati v tem položaju popolnoma pri miru, kar se kot slabost pokaže na primer med uporabo v vlakih ali letalih, kjer je vedno prisotno tresenje. Ko je zaslon v položaju tablice, te težave ni. Vprašanje je tudi, koliko časa bo tak mehanizem obdržal svojo togost in ne bo zaradi majhnosti preprosto popustil, zaslon pa bo že pri manjšem gibu preprosto padel na eno ali na drugo stran. Ima pa zasnova tudi svojo prednost. Če hočemo sosedu pokazati, kaj je na zaslonu, zasučemo zaslon v njegovo smer. Prav tako dopušča različne položaje, kot je na primer »šotor«, položaj, primeren za gledanje filmov.
Gugalnica zaslona
Element nestabilnosti v zasnovi ima tudi Dell. Za izdelek XPS 12 si je zamislil gugalnico, ki je v običajen okvir zaslona prenosnika obešen zaslon, ki se lahko obrača okoli svoje vodoravne osi. »Zlaganje« v tablično obliko pomeni dvig zaslona v obliko prenosnika, zasuk zaslona, tako da je ta zdaj obrnjen v hrbtno smer in zaprtje, premik navzdol, da zaslon prekrije tipkovnico. Tečaji, s katerimi je zaslon pritrjen na okvir, se lahko čez čas razrahljajo, kar bi lahko pomenilo, da se bo zaslon gugal, ko se bo naprava tresla, zaslon pa bo v položaju prenosnika. Vse je torej odvisno od tega, kako kakovostni so ti tečaji.
Prepogibanje zaslona
Zasnova ima izboljšan običajni mehanizem prenosnika, ki skrbi, da se zaslon prenosnika preklopi s tipkovnico. Namesto da bi bil skrajni položaj malce več kot 90 stopinj, zaslon lahko obrnemo za ves krog, tako da se s svojo hrbtno stranjo stakne s spodnjo stranjo prenosnika. V tem skrajnem položaju je na zgornji strani zaslon, na spodnji strani, s katero »tablica« leži na podlagi, pa tipkovnica. Kar pomeni, da mora imeti naprava sistem zaznave položaja, da v za tipkovnico neprimernem položaju to izklopi. V nasprotnem primeru bi bila uporaba naprave motena, saj bi redno pritiskali na tipke. Primer takšne naprav je prenosnik IdeaPad Yoga 13. Zmogljiv prenosni računalnik, morda le malce predrag za današnje razmere.
Lenovo za to napravo predlaga štiri konfiguracije, poleg seveda zaprtega prenosnika, ko uporaba logično ni mogoča. Pregib zaslona za okoli 90 stopinj napravo spremeni v prenosnik, pregib za 180 stopinj pa v podolgovato tablico. V tem položaju se tipkovnica (ta je aktivna) nadaljuje v zaslon, kar do neke mere izniči opozorila, da upravljanje z dotikom ni primerno za navpične zaslone. Še vedno lahko uporabljamo tipkovnico, hkrati pa je izkušnja uporabe naprave bližja izkušnji uporabe tablice. Pregib za 270 stopinj napravo spremeni v »šotor«, ki je primeren na primer za ogled filma, ko je naprava postavljena na polico ali mizo. Tipkovnica je v tem in naslednjem položaju – mehanizem je v skrajnem položaju, Yoga se prelevi v tablico – izključena. V tem skrajnem položaju nas je nekoliko motilo dejstvo, da je tipkovnica na dnu, saj smo se kar malce bali tablico postaviti na trdo podlago.
Še ena hibridna zasnova obstaja, to je dvojček, kjer ima naprava dva zaslona (Asus Taichi), dodatnega na hrbtni strani, vendar je pri tej zasnovi največja ovira visoka cena. Dva zaslona zagotovo staneta več kot opisani mehanizmi hibridnih zasnov. Vseeno pa nobena od znanih zasnov ni popolna, vsaka ima svoje slabosti, zaradi »inovativne« zasnove pa so hibridni osebni računalniki tudi nekoliko dražji od enako zmogljivega prenosnika klasične konfiguracije.
Moj mikro, maj – junij 2013 | Jan Kosmač |
