Ker je mehanizem hibridne zasnove hkrati tudi njen najbolj »obremenjeni« del, nas vedno zanima, za kolikor ur delovanja je preizkušen. Ta podatek nam je za svoje računalnike zaupal le Lenovo, ostali slovenski predstavniki globalnih podjetij podatka na predstavitvah novih izdelkov bodisi niso vedeli bodisi se jim ni zdel pomemben. Po našem mnenju gre za najpomembnejši podatek, kajti če se mehanizem pokvari, je uporaba hibridnega računalnika otežena. Mehanizmi, vgrajeni v računalnike Lenovo, so preizkušeni za deset tisoč dejanj (na primer preklopov iz enega položaja v drugega). Če vsak dan to naredimo desetkrat, to pomeni, da mehanizem brez večjih težav zdrži skoraj tri leta.

Vsi hibridni računalniki imajo tipkovnico in hkrati na več dotikov občutljiv zaslon. Delati z njimi je mogoče s tipkovnico, kar pomeni, da gre za klasično uporabo prenosnega računalnika, ali prek zaslona, kjer posnemajo uporabo tabličnega računalnika. Ker se oba načina dela glede faktorja oblike naprave razlikujeta drug od drugega, nekatere hibridne zasnove omogočajo še vmesne položaje, prilagojene specifični uporabi. Med proizvajalci pa ni očitnega konsenza, kakšna je najboljša hibridna zasnova.

Ločitev zaslona in tipkovnice
Najprej si oglejmo zasnovo, ki je na meji med osebnimi in tabličnimi računalniki. Mehanizem omogoča dvig zaslona v položaj prenosnika ali pa ločitev zaslona od dela s tipkovnico in uporabo te kot tablice. Takšen je HP-jev Envy x2, ki smo ga opisali v prejšnji številki. Prednost zasnove je v razmeroma enostavnem mehanizmu pregibanja, ki ga že leta uporabljajo pri prenosnikih, čeprav je vseeno nekoliko robustnejši. Slabost pa je dejstvo, da je vsa elektronika, vključno z baterijo, za zaslonom, kar tega dela debelejšega in predvsem težjega. Čeprav je del s tipkovnico obtežen, pa že razmeroma rahel potisk zaslona nazaj prevrne napravo na hrbet. Morda ta zasnova celo bolj spada med zasnove tablice z dodatno tipkovnico, a ker imajo nekatere zmogljivejši procesor arhitekture x86 (in običajni sistem Windows 8) in ker so v delu s tipkovnico dodatni priključki (vmesniki), po našem mnenju spada tudi v to kategorijo naprav.

Drsenje zaslona

Zasnova drsenja zaslona prek tipkovnice je ena prvih hibridnih zasnov in za marsikoga tudi najbolj radikalni odmik od klasične zasnove prenosnikov. Najdemo jo na primer pri izdelkih Toshibe (Satellite u920t) in Sonyja (Vaio Duo 11). Iz položaja prenosnika se naprava prelevi v tablico tako, da zaslon zdrsi prek tipkovnice in jo prekrije, izvedbi mehanizma pa se pri obeh omenjenih napravah nekoliko razlikujeta. Zaradi izvedbe mehanizma pri Sonyjevi napravi ta omogoča le en kot zaslona v položaju prenosnika, Toshibin mehanizem pa te omejitve nima, je pa zato robustnejši in prispeva k nekoliko večji teži tega dela naprave.

Moj mikro, maj – junij 2013 | Jan Kosmač |