V primerjavi z Olympusom je Marantz, čeprav ni grd, pravi dolgočasnež. Ohišje je povečini plastično, deluje nekompaktno, krhko, le prednja plošča je kovinska. Pokrov baterij ropoče, čeprav je zaprt. Pokrovi priključkov in prostora za kartico so reveži, prej ali slej boste katerega odtrgali. Tipke so previdno poglobljene, vse so dosegljive z eno roko, a večinoma so zdrizaste. Manj jih je in imajo različne funkcije v različnih načinih delovanja. Upravljanje je precej manj intuitivno, še po pol ure smo morali stalno razmišljati, kje so prave tipke za želeni ukaz. Na snemanje je po vklopu pripravljen bliskovito, v dveh sekundah. Snemanje začnemo s pritiskom na eno samo tipko, če želimo prej preizkusiti nastavitve, lahko vklopimo tudi le predsnemalno fazo. Meni, v katerega vstopimo z daljšim pritiskom, je skop in čudno urejen. Brisanje datotek je prava muka, v načinu, v katerem jih poslušamo, jih ne moremo brisati, v načinu, v katerem jih brišemo, jih ne moremo poslušati! To jih sicer varuje pred zmotnim brisanjem, a para živce. Si moramo mar na papir zapisovati, katerih datotek ne potrebujemo več? Zelo uporabna je možnost, da del datoteke, ki ga označimo, zapišemo v novo, ne da bi prejšnjo spremenili. Novinar lahko tako posneto gradivo delno uredi že med vračanjem v redakcijo. Nastavitve snemalnika so možne le prek treh skupin prednastavitev. Te so uporabne, vanje lahko sprogramiramo tipične nastavitve, na primer za snemanje govora, glasbe in podobno. Preklapljanje med njimi je preprosto. Moti le to, da ne moremo nobene podrobnosti spremeniti le za trenutno uporabo, vsaka sprememba spreminja tudi izbrano prednastavitev. Prikazovalnik je majhen. A je začuda preglednejši in uporabnejši kot pri Olympusu. Je namreč zelo svetel, jasno kaže to, kar je uporabnik izbral, preklapljati med pogledi pa tudi ni težava.

V performansah je Marantz nekoliko slabši, format MP3 snema le do kakovosti 192 Kb/s, WAV le do 24 bitov 48 kHz stereo, formata WMA ne pozna. Prednost je, da lahko izberemo mono način in s tem prihranimo pomnilniški prostor. Vdelanega pomnilnika nima, posnetke shranjuje na kartico tipa SD ali SDHC. Kapaciteta priložene je 512 KB, kar je za zahtevno uporabo premalo. Napajata ga dve bateriji AA, ki zdržita le okoli 4 ure. Vdelan je stereo par mikrofonov, priključiti je moč zunanjega. Nastavitev jakosti snemanja je lahko ročna ali samodejna. Vdelani mono zvočnik je čista žalost, služi kvečjemu preverjanju, da nekaj je posneto, kaj je posneto, ne boste razbrali. Kot samostojni diktafon Marantz torej ni ravno uporaben, brez slušalk se poslušanja ne gre lotiti. Lahko pa zvočni signal skozi linijski izhod pošljete v drugo napravo. Ali datoteke prenesete prek priključka USB, ki ne povzroča težav in v Windows XP ne zahteva dodatnih gonilnikov. V paketu dobite še napajalnik, zapestni trak in plastični nosilec, s katerim lahko snemalnik privijete na stojalo ali zataknete za pas.

Objavljeno: Moj mikro April 2008 | Jure Longyka |