Lansko leto sem imel veliko povedati o prvem iPhonu, tako da o njegovem nasledniku ne morem povedati dosti več! Podpira omrežje 3G in ima vdelan GPS-sprejemnik, to pa je tudi vse. Pri tem lahko kar končam. Pa ne bom. Slišal sem nekaj govoric, da telefon sploh ne deluje v omrežju 3G. Meni je, kolikor sem lahko preizkusil. Kar sem preizkušal, je delovalo znotraj omejitev, ki sem jih pričakoval.
Naj bo takoj jasno, da Apple ne prodaja iPhona v paketih izbranega operaterje zgolj zato, ker ga prisili v deljenje prihodka, ki ga ustvarijo uporabniki, temveč tudi zato, ker jim tako najpreprosteje ponudi celovito in stroškovno primerno storitev. Tipičen primer je že v ceno mesečne naročnine vključen prenos podatkov, kajti če iPhone uporabljate zunaj te ponudbe, lahko cena prenosa podatkov pomeni velik udarec za uporabnikov žep. V iPhone je namreč vključena cela paleta podatkovno »požrešnih« možnosti: Google Maps, povezava na iTunes in YouTube ter elektronska pošta. Kot sem omenil, je morebiti največja novost vdelani GPS-sprejemnik, ki malce spominja na prve naprave tega tipa. »Z velikim veseljem vam sporočam, da ste tu. Kje? Tam, kjer je pika na Googlovem zemljevidu.« Vodenja ni, vsaj takega ne, kot smo ga vajeni na navigacijskih napravah. Prav tako ni izboljšav nekaterih slabosti, ki sem jih omenil že pri predhodniku. Fotoaparat ostaja enak (dvomilijonski), brez možnosti snemanja videa, MMS-a tudi ne morete poslati in še bi lahko našteval. Ker pa je Apple nekoliko bolj odprl izdelek programerjem, obstajajo programi, ki nekatere slabosti odpravijo.
Povezani članki:
www.mojmikro.si/pod_lupo/strojna_oprema/zlato_ali_gnilo_jabolko
APPLOV SINDROM
Izhajam iz lastnih izkušenj pri uporabi bolj ali manj dodelanih mobilnih telefonov, ki sem jih imel že veliko. Zadnje čase opažam zanimivo obnašanje večine proizvajalcev telefonov. V svoje paradne konje vgrajujejo vse najnovejše tehnologije, telefoni imajo vse preveč funkcij, ki jih povprečen uporabnih nikoli ne uporabi, in s tem se na vse usta hvalijo. Vsi pa so preobremenjeni z Applom. Kako res je to, lahko ilustriram z dvema primeroma. Logitech ima vso družino, recimo temu dodatnih »zvočnikov« s priključnim mestom za Applove izdelke, vse druge telefone, ki imajo glasbene ali video datoteke v pomnilniku, pa lahko priključite zgolj prek avdio vtiča. Na prvi pogled nič posebnega, a ker imajo ti zvočniki močnejšo baterijo, lahko iPhone po potrebi napolnite, drugih telefonov pa ne. Da ne govorimo o tem, da je kot celoto vsekakor lepše videti priključeni iPhone, kot pa na primer zraven zvočnikov ležečo in s kablom priključeno Nokio. Ko sem vprašal predstavnike Logitecha – mimogrede, podjetje te izdelke ponuja tudi pri nas –, ali bodo kaj podobnega naredili za kak drug tip telefona, so mi gladko in jedrnato dejali, da ne! Ali pa to: HTC je pred kratkim napovedal nov izdelek, ki ga je opremil z nazivom »iPhonov ubijalec« (iPhone kiler) in hkrati povedal, da gre za ne prevelik telefon, a je svetovni rekorder glede velikosti vdelanega na dotik občutljivega zaslona. Spet tehnološka značilnost.
POD)KUPOVANJE UPORABNIKOV
Ste kdaj opazili, da Apple hvali le tehnološke značilnosti iPhona. Niste in tudi ne boste. Hvali ves paket, pri čemer se še vedno ne morem znebiti občutka, da so imeli razvijalci iPhona v mislih uporabnika, ki ni tehnično izobražen in se boji uporabljati daljinca, na katerem je malce več tipk, kot se mu zdi, da bi jih moralo biti. Torej »telebana«, na mnenje katerega tudi najlaže vpliva in katerega možgani so spužva za tehnične reklame. Smo vsi taki? Zagotovo ne. Zanimivo je, da mediji niso ravno veliko poročali o urbanem kampiranju kupcev pred trgovino nekaj dni pred uradnim začetkom prodaje iPhona v evropskih državah. Še več. Za poljske vrste so že dokazali, da so bile umetno ustvarjene. Tako je, Apple je plačal ljudem, da so stali v vrstah in odgovarjali na vprašanja novinarjev.
Telekomunikacije, Oktober 2008 | Marjan Kodelja
