Mobilna aplikacija je na voljo dobro leto, storitev pa sta ustvarila študenta Droll in Brooks Buffington. Odlikuje jo čist, preprost uporabniški vmesnik, ki je prepričal vlagatelje, da vložijo denar v razvoj in širitev storitve. Ta ima nekaj čez sto tisoč uporabnikov, večinoma med populacijo ameriških študentov.

Storitev omogoča anonimno objavo zapisa, imenovanega »yaks« (kot so čivki oziroma tviti pri Twitterju), ki ga drugi uporabniki ocenjujejo. Podobno, kot se to počne v Redditu. Ocene so pozitivne ali negativne. Objave lahko komentiramo ali jih delimo z drugimi. Omrežje vsakega uporabnika točkuje s točkami »yakarma«. Več pozitivnih ocen uporabnik dobi, večji je njegov ugled v omrežju. Ugled je vse, saj je omrežje anonimno. Ne vemo, kdo je oseba, ki ima velik ugled v skupnosti te storitve, ocenjena je izključno na podlagi tega, kar pove.

V ozadju je bila ideja ustanoviteljev omrežja, ki sta zaznala potrebo po vzpostavitvi pogovora in gradnji skupnosti, brez pogojev, kot so pretekli odnos in povezave med uporabniki. Yik Yak je edini način ustvarjanja lokalnih socialnih forumov brez predhodnih razmerij ali prijateljstev, z namenom zagotavljanja ustrezne in pravočasne vsebine v območjih z veliko gostoto ljudi. Kar univerzitetni kampusi, kjer je storitev nastala, so.

Nekaj podobnih socialnih storitev že obstaja, na primer Secret ali Whisper, ki prav tako omogočata anonimne objave. Namenjeni sta objavi izpovedi ali zaupnih informacij, Yik Yak pa je bolj duhovitega, lahkotnega in zabavnega značaja. Prevladujejo objave iz popularne kulture, zabavne vsebine in podobno. Bistvena razlika pa je zemljepisna omejenost. Aplikacija spremlja položaj uporabnika. Natančneje podatke GPS-sprejemnika njegovega telefona, storitev pa komunikacijo med uporabniki omeji v radiju dobrih 2,5 kilometra (1,5 milje). Objave uporabnika lahko ocenjujejo in komentirajo le člani omrežja, ki so fizično znotraj »njegovega« kroga. Zaradi tega je aplikacija uporabna tudi za iskanje dogodkov ali predvidenih krajev srečanja v neposredni bližini.

Objave oziroma yaki imajo življenjsko dobo sto dni, nakar potečejo. Šele pred kratkim je bila v omrežju predstavljena nova funkcija, ki gre dlje od zemljepisne omejitve. S funkcijo »peek« ali kukanje lahko uporabnik vidi objave, ki so jih dodali člani iz drugih ameriških kampusov, le da jih ne more komentirati ali ocenjevati. Funkcijo nameravajo razširiti, da bo mogoč vpogled na dogajanje tudi še kje drugje.

Pri vsaki storitvi, ki dovoli anonimno delovanje, je možnost kibernetičnega nadlegovanja članov razmeroma visoka. Yik Yak se je hitro znašel pod plazom kritik, da je gojišče govoric in ustrahovanja, pa tudi bolj resnih stvari, kot so pozivanje k nasilju, zločinom iz sovraštva, spolnim napadom in podobnim. Yik Yak se proti temu bori na različne načine, od brisanja objav, ko te dobijo določeno število negativnih ocen, dodali pa so tudi možnost, da uporabniki sami označijo neprimerne vsebine, ki jih po potrebi tudi izbrišejo. Tako se borijo proti homofobiji, rasizmu oziroma proti vsem nedovoljenim vsebinam. Blokirajo tudi uporabnike, ki se izkažejo za vir takšnih vsebin ali dejanj. In kar je morda še najbolj pomembno: omejili so delovanje aplikacij v okolici ameriških šol, saj so mladoletniki najbolj dovzetni za neprimerne vsebine.

Moj mikro Januar Februar 2015 | Jan Kosmač