Seveda se je treba stvari naučiti, a tako, da naslednji, ki pride v stik s tem računalnikom, dobi vso funkcionalnost in pravilno delovanje, kot takrat, ko ga je nekdo postavil v prvotno stanje.

Včasih smo se tovrstnih zadev lotili s posebnimi dodatnimi karticami, ki so to opravile namesto sistema. Te preprosto niso dovolile, da se na določen del diska sploh kaj zapiše. Po vsakem zagonu se je sistem postavil v stanje pred uporabo. Seveda je bilo kar nekaj težav, ker se računalnik recimo ni posodabljal in ni prejemal novih protivirusnih definicij.

Tega se je zavedel tudi Microsoft, in če smo pred časom videli SteadyState 2, smo zdaj dobili že zelo izpopolnjeno različico 2.5, ki odpravlja kar nekaj pomanjkljivosti predhodnika. Program deluje le v okolju Windows XP in Vista. Orodje je v osnovi tako preprosto, da si upam staviti, da ga bodo znali nastaviti tudi tisti, ki se tega še nikoli niso lotili. Logika je razdeljena na tri osnovne sklope. Prvi je izbira uporabnikov in določanje, kaj smejo in česa ne. Sledijo urejanje in fine nastavitve nadgradenj sistema in določenih drugih delov. Na koncu je tu še zaklepanje diska.

In kaj lahko pričakujemo od programa? Predvsem bo primarni disk, kjer imate nameščene programe, vedno v istem stanju. Seveda če ga zaklenete, druge pa pustite, da uporabniki na njih shranjujejo podatke. Zaklenete lahko recimo tudi omrežne in USB-naprave, tako da nič ne more priti iz njih. Internetne nastavitve bodo vedno takšne, kot jih dopuščate, ne pa spremenjene vsakič, ko zaženete računalnik. Verjetnost, da bo osnovni disk dobil virus, je zmanjšana na minimum. Še vedno obstaja, a je malo verjetna. Prav tako lahko nastavite kopico omejitev, ki bi jih lahko, ali pa tudi ne, uredili sami prek skupinskega pravilnika. Davek, ki ga boste mogli plačati, je manjša količina diska, kjer si program zabeleži nastavitve. Drugo pa opravi prek pravilnika sistema.

Največja pomanjkljivost programa je navezanost na Microsoftove programe. Možnosti za sistem, Internet Explorer in zbirko Office so že privzete in jih med nastavitvami samo poklikate. Za kaj drugega pa bo treba študirati dokumentacijo, ki je precej obsežna. Na srečo program dobro podpira tudi skupnost, tako da se v internetu že najde kopica skriptov, ki vam prilagodijo tudi druge programe.

Moj mikro, november 2008 | Aleš Farkaš |