Kljub hitremu prodoru IP-tehnologije na področju telekomunikacij in podiranju še do nedavnega nemogoče meje, se največkrat dogaja, da smo pri uvajanju rešitev bolj priča evoluciji kot revoluciji. Lep primer je razvoj in prehod na H.323, ki je dejansko v IP-svet prevedena ISDN-signalizacija. Žal zaradi svoje narave in vpliva določenih krogov na razvoj (v okviru ITU-T) »marela« H.323 ni ponudila optimalnih odgovorov glede na potrebe uporabnikov. Posledica je, da zato izgublja boj s tekmeci. Takšni in podobni primeri lahko pomenijo stroške tako za proizvajalce (vložki v razvoj) kot tudi za njihove distributerje (vložek v znanje in trg) in navsezadnje tudi končne kupce (vložek v znanje in opremo).

CSTA: KOT STARO VINO

Kljub tektonskim premikom, ki smo jim priča na področju telekomunikacij, pa določeni uspešno kljubujejo času in postajajo celo uspešnejši. Ko se je pred leti začelo povezovanje svetov telekomunikacij in računalništva, se je pojavil precej neopazno. Danes pa si področja CTI (computer telephony integration) oziroma integracije računalništva in telefonije skoraj ni mogoče predstavljati brez njega. V mislih imam seveda »vmesnik« CSTA (Computer-Supported Telecommunications Applications), ki je neke vrste abstrakni nivo (neodvisen od medija in naprave) za tovrstne aplikacije. Gre za vmesnik oziroma mehanizem , ki se je od začetkov, ki segajo v leto 1992 s časom dopolnjeval in je postal sredi leta 2000 ISO-standard. Ker se CSTA še vedno razvija, skrbi za nadzor razvoja združenje ECMA International (www.ecma-international.org). Gre za združenje proizvajalcev (European Computer Manufacturers Association), ki je nastalo iz potrebe po standardizaciji na različnih področjih (npr. vhodne in izhodne kode). Danes so tako ali drugače člani združenja praktično vsi »veliki«, na primer Microsoft, Intel, HP, Avaya, Siemens ...

RAZVOJNE FAZE

Omenili smo že, da je CSTA šel čez več razvojnih faz. Faza I se je osredotočila predvsem na nadzor nad klici (call control) in je podpirala uporabo 40 funkcij. Sledila je faza II, ki je razširila nabor na 77 funkcij, prinesla pa je tudi določene napredke pri nadzoru nad komunikacijo (I/O) ter enotami za govorne storitve. Največji korak je bil narejen s fazo III, ki poleg podpore večjemu številu funkcij (skupaj 136), prinaša tudi naprednejše možnosti (CSTA XML, podpora odjemalcem CSTA SIP...). Podporo 136 različnim funkcijam, bo lažje razumeti kot 26 funkcij, ki podpirajo klicanje (vzpostavitev, odgovor ...), 19 uporabniških stanj (preusmeritev klica, ne moti ...) in tako naprej. Izredno pomembno je dejstvo, da so višje faze navzdol združljive s nižjimi različicami. Na PBX sistem, ki podpira fazo III, so lahko priključene hrkati naprave različnih faz (npr. ena naprava faze I, ena naprava faze II, dve napravi faze III). Žal pa ostaja umazana podrobnost – proizvajalci niso dolžni uvesti v izdelek vseh funkcij in posamezno funkcijo »vgradijo« glede na lastne potrebe.

KAKO DELUJE

Temeljni pogoj je, da telefonska centrala (ali klicni strežnik) podpira uporabo vmesnika CSTA. Proizvajalci sistemov lahko dostop do CSTA pustijo prosto dostopen ali pa ga licenčno omejijo (omogočijo uporabo za plačilo licenčnine). Pri starejših sistemih PBX je bil za povezavo namenjen zaporedni vmesnik, pri novejših sistemih pa dostop prek ethernetnega vmesnika. Prednost slednjega je, da z vidika povezave CSTA nismo omejeni glede razdalje (kot pri zaporednem vmesniku), hkrati pa lahko prek enega fizičnega vmesnika vzpostavimo več sej CSTA (povezava sistema PBX z več različnimi napravami). Sporočila CSTA so definirana v jeziku ASN.1 (Abstract Syntax Notation One), pri katerem so opredeljeni način opisa podatkov, njihovo kodiranje, prenos in dekodiranje.

Navedli smo že, da CSTA definira različne skupine storitev oziroma funkcij. Te storitve lahko uporabimo za različne namene. Za potrebe razvoja najrazličnejših aplikacij CTI uporabljamo običajno možnost nadzora nad stanji terminalov. Posamezna stanja, na primer dvig telefonske slušalke, so povezana s sporočilom, ki ga pošlje telefonska centrala v realnem času. Ko telefonsko slušalko spustimo, pošlje centrala novo sporočilo (ki se razlikuje), da je zveza prekinjena. Podobno lahko sporočila dobimo tudi za druga stanja. Sporočila CSTA pa lahko uporabljamo tudi v nasprotni smeri. Če pošljemo določeno sporočilo – ukaz, lahko prek tega aktiviramo določeno storitev (npr. dosežemo vpad v zvezo ali vzpostavimo konferenco treh uporabnikov).

Tovrstna dvosmernost vmesnika CSTA odpira razvijalcem strojne in programske opreme (tudi na obstoječih TDM- in hibridnih IP-sistemih) široke možnosti za različne aplikacije, na primer softphone/webphone, različni tipi napovednih ali obvestilnih strežnikov, snemalne naprave ... Pri IP-sistemih lahko ob uporabi vmesnika CSTA in govorne povezave, združimo signalizacijo (CSTA) in govor (preko SIP, H.323 ...) na enem ethernetnem vmesniku. Jasno je, da tako ni več nujno, da sta logično povezani napravi sploh še na istem prostoru – na primer, snemalna naprava je v Ljubljani, snema pa delo agentov kontaktnih centrov v Kopru in Mariboru. Vse, kar moramo zagotoviti, je nemoten prenos IP-paketov med lokacijami.

CSTA omogoča tudi izmenjavo drugih podatkov. Prek vmesnika CSTA lahko izmenjujemo podatke o najrazličnejših zmogljivostih med napravami. Od tega je lahko odvisna vrsta oziroma tip licenc, ki jih uporabnik potrebuje.
Zgodi se lahko, da en tip licenc (npr. nadzor nad terminalom) ne podpira drugega tipa funkcionalnosti iz drugega nabora (npr. delovanje CSTA pri podpori specifičnim tipom kartic). In kako ugotovimo, ali naš sistem podpira uporabo CSTA? Najlažje pri dobavitelju opreme ali iz tehnične dokumentacije. Če sistem CSTA podpira, preverite, kako je z licencami. Sami pa lahko preverite, kako je z nastavitvami na zaporednih vratih oziroma vratih (vrata telnet localhost), ki jih CSTA na sistemu uporablja.

Kot lahko vidimo, daje uporaba CSTA z drugimi tehnologijami (IP, XML ...) veliko možnosti. Izkušnje pa kažejo, da je lahko razvoj aplikacij CTI zanimiva tržna niša, saj poznavalcev tega področja ni prav veliko.

Objavljeno: Telekomunikacije April 2008 | Marko Koblar