Vsi proizvajalci brskalnikov seveda hvalijo svoj izdelek. Vsak je najboljši, najhitrejši, najvarnejši, najlepši, najbolj združljiv s standardi, naj… Nekatere od teh lastnosti so subjektivne, na primer videz, kjer pač imajo »vsake oči svojega malarja«, nekatere so merljive, nekatere pa tudi ne. In kaj lahko izmerimo? Načeloma hitrost. A kako? Najpreprosteje je, da uporabimo kak program za testiranje. Kar takoj povejmo, da se na čisto nobenega ne moremo popolnoma zanesti. Drugače povedano − tisti, ki dosegajo slabe rezultate, kaj hitro najdejo nekaj, kar naj bi »namenoma delovalo proti njim«. Zato smo iskali teste, ki so najbolj znani, najmanj »kompromitirani« in ki dajejo najmočnejši vtis nepristranskosti.

Kar zadeva ustreznost standardom smo se odločili za znani Acid3, dodali smo pa mu še HTML5. Acid3 je sicer dober, a ker so mu pri Microsoftu nekoč očitali, da preverja predloge standardov, ne pa dejanskih standardov, smo dodali še HTML5, ki naj bi bil bolj »nepristranski« oziroma bi vseboval večji nabor elementov najnovejših standardov. Kar zadeva hitrost smo uporabili znan test Sunspider. A ker ta načeloma preverja le Javo, smo se odločili še za test Peacekeeper. Ta naj bi v petih minutah, kolikor približno traja, brskalnik obremenil na način, kot ga obremenjuje dejanski uporabnik. Preverja namreč tako izris strani, delo z družabnimi omrežji, delo z grafiko, JavaScript in še kaj. Tretje vrste test, ki smo ga naredili, pa je bil čisto subjektivne narave. Štirje uporabniki smo se nekaj časa igrali z vsakim, obiskovali spletne strani, ki jih tudi sicer vsakodnevno obiskujemo, in potem strnili vtise.

Brskalnike smo testirali tako, da smo vsakega posebej zagnali v na novo zagnanem računalniku in brez lastnih dodatkov (pustili smo le podporo za Flash in podobne »gonilnike«). Vsak test smo zagnali trikrat in iz dobljenih rezultatov izračunali povprečje. Pri tem je pomembno, da dobljeni številčni rezultati pravzaprav niso pomembni, saj se razlikujejo do računalnika do računalnika, kar pa je pomembno, je razmerje med njimi. Iz njega namreč lahko sklepamo, kako hiter je brskalnik in v kolikšni meri ustreza zadanim standardom. Za občutek, kakšna je sprememba glede na predhodne različice, smo v test vključili še Internet Explorer 8 in Firefox 3.6, ki ju verjetno uporabljate. In kaj so pokazali testi?

STANDARDI

Test Acid3 je pokazal, da popolnoma ustreza le Google Chrome 10, saj je samo ta splezal do stotih točk. Sledi mu Firefox 4, tesno za njim pa je Internet Explorer 9. Slednjega je treba krepko pohvaliti, saj je prekinil prakso prejšnjih različic, ki so bile grozne. Osmica je namreč prilezla le do številke 17, potem pa je vse skupaj »zmrznilo«, podobno pa so se odrezale tudi prejšnje različice. Rezultat torej potrjuje Microsoftove navedbe, da so v novi različici veliko naredili glede ustreznosti standardom. A zadeva se malce spremeni ob zagonu preverjanja združljivosti s HTML5. Tu vidimo, da noben brskalnik ravno ne blesti. Od 400 možnih »točk« jih Chrome doseže 288, torej okoli 72 odstotkov, sledita Firefox z 255 točkami in IE9, ki krepko zaostaja. Pri Microsoftu so se očitno bodisi odločili, da bodo s polno združljivostjo počakali do dokončnega izida standarda, bodisi so ocenili, da je strojna podpora in povečanje hitrosti ta trenutek dovolj za to, da se poveča ugled brskalnika. Je pa pri vseh brskalnikih opaziti precejšnje izboljšanje, predvsem seveda pri Internet Explorerju.

HITROST

Prejšnje različice Internet Explorerja so bile najbolj kritizirane glede hitrosti delovanja Jave. In kritike so bile precej na mestu, saj je bila zadeva res precej počasna. Zdaj pa lahko rečemo, da je šel Microsoft tu iz ene skrajnosti v drugo. Če je v osmici vse skupaj kobacalo, potem zdaj vse skupaj dirka. Tako vsaj kaže test Sunspider. Izvajanje JavaScripta je bilo v Internet Explorerju 9 za okoli 17 odstotkov hitrejše kot pri Firefoxu 4 in za dobrih 23 odstotkov hitrejše od Chroma 10. Firefox 4 se je pri tem izkazal za presenetljivo dobrega. Prve kritike beta različic so namreč govorile o tem, da jim zadeva v zvezi z Javo ni najbolj uspela. A napredek je precejšen, kot je razvidno tudi iz grafikona.

Še najbolj nas je zanimalo, kaj bo pokazal test Peacekeeper. Glede na opis delovanja in nekatere reference smo si obetali zanimive rezultate, posebej v primerjavi s tistimi zadnjimi, subjektivnimi. Peacekeeper naj bi, kot smo zapisali, testiral brskalnik na način, ki je zelo podoben dejanski vsakdanji uporabi. Test traja dobrih pet minut, tako da smo se kar natestirali, rezultati pa …

A naprej si oglejmo, kaj je ugotovila naša »žirija«. Vsak od žirantov se je en delovni dan igral z različnimi brskalniki. Omejili smo se samo na nove različice, torej IE9, Chrome 10 in Firefox 4. Pri tem nismo ocenjevali funkcionalnosti, ergonomije in optičnih lastnosti, pač pa izključno hitrost. Seveda gre za subjektivno oceno, a je ta v primerjavi s tisto, ki jo je dal test Peacekeeper, dokaj zanimiva. Rezultati so namreč, vsaj kar zadeva vrstni red, popolnoma enaki. Kot najhitrejši se je vsem zdel Chrome, za njim pa Internet Explorer 9 in Firefox 4, pri čemer je slednji pustil najpočasnejši vtis, čeprav razlika glede na IE ni bila velika. In točno to je pokazal tudi test Peacekeeper, kar lahko vidite v grafikonu. Na eni strani je test pokazal, da je bila ocena »žirije« dokaj dobra, na drugi strani pa tudi to, da je test očitno dokaj dober, če je podoben uporabnikovemu vtisu.

IN ZMAGA GRE…

Kar zadeva teste, ki smo jih opravili, so si brskalniki dokaj blizu. Razlike so v praksi dokaj majhne, vendar lahko vseeno mirne vesti rečemo, da se je v povprečju najbolje odrezal Chrome. To, da ga v testih JavaScripta prehitevata tako Internet Explorer kot Firefox, še ne pomni, da je brskalnik počasen. Java je le eden od mnogih elementov, ki jih srečujemo med brskanjem. Toda ali to pomeni, da lahko Chrome dejansko proglasimo za najboljši brskalnik? Seveda ne. Hitrost namreč ni vse. Tu so še funkcionalnost, varnost, zanesljivost in še kaj bi se našlo. Zato enoznačne ocene ni mogoče dati.

Lahko pa podamo oceno o tem, ali se bo stanje na trgu brskalnikov zaradi novih različic kaj spremenilo. Skoraj zagotovo lahko zatrdimo, da bistvenih premikov ne bo. Vse tri nove različice so si namreč po videzu in funkcionalnosti izredno podobne. In ker nobena ne izstopa, ne vidimo posebnega razloga za to, da bi se občutnejši odstotek uporabnikov odločal za kakršno koli »migracijo«.

Microsoft je z IE9 (končno) naredil konkurenčen brskalnik, ki bo najverjetneje ustavil padanje števila uporabnikov oziroma negativni trend tržnega deleža, vendar v njem ni toliko novega, da bi prepričal uporabnike konkurenčnih izdelkov, da se odločijo zanj. Tudi odločitev, da ne podpira Windows XP, ki je še vedno daleč najbolj uporabljan Microsoftov operacijski sistem, verjetno ne govori v prid množičnim migracijam.

Kaj pa Firefox? Od njega že ves čas pričakujemo veliko, a tega nekako ne dobimo. Že res, da je štirica precejšen napredek glede na pretekle, a pri tem nismo dobili nobenega posebnega presežka. In zato tudi tu na obzorju ne vidimo velikih premikov.

Chrome? Ta ima zaradi svoje hitrosti, nenehnih nadgradenj veliko potenciala, če ga le Google ne bo kaj pihnil mimo. A ker desetica ne prinaša veliko novega, tudi tu ne bo velikih pretresov.

Sklep je torej: nič pretresljivega.


Testirajte tudi sami
Za teste smo uporabili programe oziroma spletne storitve, ki jih lahko preizkusite tudi sami.
Acid3 − http://acid3.acidtests.org/
Sunspider − www.webkit.org/perf/sunspider/sunspider.html
HTML5 − http://html5test.com/
Peacekeeper − http://clients.futuremark.com/peacekeeper/index.action

Moj mikro, april 2011 | Zoran Banovič |