Matevž Petek je v Sloveniji znan po svojih športnih dosežkih v deskanju na snegu, manj po poslovnih. On je eden idejnih očetov mobilne aplikacije Povio, pred kratkim pa je zanjo v Ameriki uspel najti lep kupček denarja. Razvoj aplikacije je Matevž skupaj z Jugoslavom Petkovičem in ekipo začel v Sloveniji, po dolarski injekciji pa »startup« raste v San Franciscu. Zamisel je preprosta. Kar jaz vidim, naj vidijo tudi prijatelji in obratno – zakaj se ne bi šli »pingponga« s fotografijo brez besed. Povio ni nadgradnja Twiterja, »povej na kratko«, prav tako ni Instagram, saj nima filtrov za umetniško »uničevanje« fotografij. Je nekaj svojega, čeprav ima dosti skupnega z omenjenima. Vanj ne morete vključiti fotografij, ki jih že imate na napravi, ampak le tiste, ki jih posnamete »znotraj« aplikacije. Povio fotografijo opremi s podatki o lokaciji in točnim časom. Če se uporabnik odloči, jo objavi v sistemu, kjer so fotografije urejene kronološko po tistih uporabnikih, za katere smo se odločili, da jim sledimo. Resnično enostavno. Drugače povedano: uporabnik s fotografijo, in ne za besedami, pove, kaj tisti čas dela. Poudarek je na vsebini fotografije, na zgodbi, kakovost fotografije zato ni pomembna. Fotografiranje je enostavno, kliknemo na zaslonski »gumb«, aplikacija nam odmeri kratek čas (odštevanje 3, 2, 1), da približno nastavimo kader. Povio želi postati družabno omrežje. Mu bo uspelo? To bo pokazal čas, vendar malce dvomimo. Včasih fotografije ne povedo dovolj in zahtevajo nekaj spremnih besed.
Recikliranje
Prisiljeni, pa še bolj bomo, smo v ločevanje odpadkov, kar je pravzaprav prav. Več odpadnih stvari ko bomo ponovno uporabili, bolj zdrav bo naš planet, življenje pa bogatejše. Ločevanje ni vedno enostavno. Kam gre že tole, med mešane odpadke, plastiko, v modri zabojnik za papir, med biološke odpadke ali celo kam drugam? Slovenci smo leta 2011 predelali 351 kilogramov odpadkov na osebo, v Evropski uniji pa 456 kilogramov. Steklo in kovino, iz česar so že pločevinke za pivo, je mogoče predelati večkrat, papir samo sedemkrat, potem ima prekratka vlakna. Do leta 2020 naj bi se Slovenija približala »družbi recikliranja«, družbi, ki se poskuša izogniti nastanku odpadkov ter z recikliranjem in predelavo uporablja odpadke kot vir dobrin. To pa zahteva ločeno zbiranje odpadkov v največjem možnem obsegu, kar ni mogoče, če uporabniki o smeteh pravzaprav ne vemo (ali nočemo vedeti) ničesar.
Aplikacija 3R – več kot odpadki je namenjena obveščanju in hkrati vzgajanju uporabnikov. Je zelo preprosta, hkrati pa dovolj informacijsko celovita, da ponuja možnosti za zmanjševanje nastanka odpadkov, njihovo ločevanje in ponovno uporabo na območju uporabnika. Uporabnik na zemljevidu, v ta namen je aplikacija povezana s storitvijo Google Maps, vidi seznam in lokacijo bližnjih zbirnih centrov, pa tudi največkrat nekoliko bolj oddaljenih centrov ponovne uporabe. Za vsako vključeno občino posebej je na voljo razvrščanje odpadkov od a do ž; drugače povedano, vpišete ime odpadka, na primer sveča, aplikacija pa vam pove, kje, v nekaterih primerih pa tudi kdaj, ga lahko pravilno odvržete. Naslednja funkcija je uporabna po zadnjih spremembah terminov odvoza smeti. Nastavimo si lahko opomnik oddaje posameznega zabojnika. Če jih imate na dvorišču, a jih pozabite pravi čas postaviti tja, kjer jih smetarji pobirajo, imate problem. Naslednji odvoz je šele čez tri tedne in verjetno ne bo dovolj prostora za vse, kar boste vanj še odvrgli. Kot zavedni uporabnik lahko fotografirate eko pasko, divje odlagališče po domače ali neznane odpadke, strokovnjaki in prostovoljci, ki delujejo v okviru projekta, pa bodo ustrezno ukrepali.
Moj mikro, Julij Avgust 2013 | Jan Kosmač
