Ko govorimo o varnosti podatkov v računalniku največkrat pomislimo na nevarnosti, ki nam grozijo iz interneta. Zato se zaščitimo s protivirusnimi programi, uporabimo močna gesla, certifikate in še kaj. Pozabljamo pa na nevarnost lokalnega vdora oziroma dostopa do podatkov. Kaj se dogaja z računalnikom doma ali, še huje, v službi, ko nas ni zraven? Kaj pomagajo protivdorni mehanizmi, če nekdo pride, sede za računalnik na ključek prekopira podatke, ki niso za njegove oči? Zato tisti, ki se bojijo, da jim bo kdo tako ukradel podatke, uporabljajo programe za šifriranje podatkov. Običajno gre za to, da se podatki, ki so v mapi ali na particiji, sproti šifrirajo in tako postanejo za nepooblaščene neuporabni.

Šifrirnih programov je kar nekaj, eden najbolj priljubljenih na to temo je TrueCrypt. Poznamo ga že nekaj let, gre pa za brezplačen program, poln različnih možnosti. Njegova glavna značilnost je to, da podatkov ne le šifrira, zadevo lahko celo nastavimo tako, da je praktično nemogoče ugotoviti, kje na disku ti podatki sploh so.

Zadeva omogoča delo v dveh načinih. Pri prvem se šifrirani disk tvori v obliki datoteke, ta pa se nato naloži tako, da je vidna, kot da gre za trdi disk. Ko ta disk »odklenemo«, lahko nanj in z njega kopiramo in ga skratka uporabljamo, kot da je običajen disk. Nihče pa diska ne more odkleniti brez ustreznega gesla, in tudi če kopira datoteko in jo pregleda, bo našel le nerazumljive znake. Drugi način je šifriranje celotnega diska, kar je najvarneje, pazite le, da ne pozabite gesla, ker ste potem »pečeni«.

TrueCrypt ponuja več kot deset različnih algoritmov šifriranja podatkov, omogoča šifriranje posameznih diskov, vključno z zagonskim, omogoča izdelavo skritih diskov in celo skritega operacijskega sistema, pozna strojno podprto šifriranje in še kaj. Na voljo je za Windows, Mac in in Linux, tako da gre za enega najbolj vsestranskih izdelkov. Vredno preizkusa.

Moj mikro, julij-avgust 2011 | Miha Gradišnik |