TeamViewer sodi med programe za tako imenovan oddaljen dostop do računalnika. Pri teh gre za to, da je mogoče iz enega računalnika dostopati do drugega tako, kot da bi sedeli pred njim. Tovrstnih programov je bilo v preteklosti že veliko, da pa gre pri TeamViewerju za nekaj posebnega, govori podatek o tem, da ga je samo s spletne strani Download.com snelo več kot 31 milijonov uporabnikov. Podatkov o tem, koliko pa je bilo prenosov z domače spletne strani in drugih virov, seveda nimamo, a če je sklepati po tem, kar vemo, je uporabnikov res veliko. TeamViewer je torej orodje za oddaljen dostop do računalnika, hkrati pa tudi orodje, s katerim je mogoče med temi računalniki prenašati datoteke. To pa pomeni, da ni namenjen le oddaljenemu dostopu, pač pa tudi poslovnemu sodelovanju in diagnostiki težav.

Program deluje dokaj preprosto. Ko se vanj prijavite, dobite kodo za dostop in geslo. Če to geslo delite s kom drugim, mu omogočite dostop do vašega računalnika na način, ki ga sami določite. To je lahko oddaljena pomoč, predstavitev, prenos datotek ali navidezno zasebno omrežje (VPN). Program ima tudi svojo spletno različico, prek katere se je mogoče v domač računalnik priključiti prek javnega omrežja.

Program je dokaj preprost za uporabo, saj je izredno intuitiven. Vsak gumb, ki ga vidimo, je tako nazoren, da posebne razlage skoraj ne potrebuje. Prek gumbov lahko na primer določamo, kdo nadzira računalnik, torej tisti, ki je priključen na daljavo, ali tisti, ki sedi za računalnikom, onemogočimo lahko vnos iz oddaljenega računalnika ali pa računalnik znova zaženemo z oddaljene lokacije. Prek menija View je mogoče nastavljati ločljivost zaslona, s tem pa lahko vplivamo na hitrost delovanja. Prek spleta se namreč prenaša zaslonska slika, in manj ko je ta zapletena, hitreje bo vse skupaj delovalo. Najnovejša različica vsebuje tudi zvočne in videokonferenčne zveze prek sistema VoIP in vgrajen telekonferenčni sistem, kar daje programu veliko poslovno vrednost. In ker za vse to delovanje ni potrebno posebej nastavljati požarnega zidu, bodo z njim zadovoljni tudi skrbniki sistemov.

Moj mikro, julij-avgust 2011 | Miha Gradišnik |