O tem, ali je res slovenščina tako težek jezik za prevajanje ali pa ni dovolj odjemalcev tovrstne umetnosti, bi se dalo razpravljati. V vsakem primeru je naklada stripov pri nas tako majhna, da se to verjetno nikomur ne splača delati. Še dobro, da tega ne pravijo umetniki. Resda so bili poskusi prevoda angleških stripov v slovenščino. Po mojem okusu tudi zelo dobri. Pa je po nekaj številkah poniknilo tudi to. Tisti, ki smo prebirali Alana Forda še v skupnem jeziku bivše države, pa se tudi ne moremo sprijazniti s slovenskimi prevodi. Morda čas ni pravi ali pa ni več tistega žara – prikritih aforizmov, ki so krasili prevode. Tistim pravim ljubiteljem te umetnosti tako ne ostane drugega kot kupiti original prek interneta. Cene so dovolj nizke, pa tudi carina pri teh zadevah ne teži.
STRIPI V NOVI DOBI
Po moji oceni sta na svetu dve večji založniški hiši (DC Comics in Marvel) stripov, ki sta se pravočasno obrnili tudi k digitalnemu svetu. Obe ponujata svoje starejše, a še vedno aktualne stripe v predogled in seveda možnost nakupa. Če za katero še niste slišali, poglejte v kakšno skladišče sedme umetnosti, po katerih stripih je posnetih največ filmov.
Statične slike, dopolnjene z besedilom, to je strip. Nekaj, za kar moraš imeti domišljijo, da si slike predstavljaš dovolj dobro in iz njih dobiš pred očmi dober »film«. Za izdelavo dobrega stripa stoji armada risarjev, scenaristov in drugih, ki prelijejo svojo domišljijo na papir, da bo bralcu dovolj zanimiva. stane Zato strip približno 5 evrov. Da ne bo kdo mislil, da je to veliko. Prelijte teh pet evrov v čas, ki ga kakovostno prebijete pred njim (da truda in časa za izdelavo ne omenjam), in ugotovili boste, da to sploh ni veliko. Prvi poskusi stripov so seveda izhajali v časopisih kot dnevne ali tedenske (tudi v Sloveniji) izdaje. Potem pa je stvar prešla v industrijo kot samostojna veja. In taka je še danes, z malo razliko – stvari se digitalizirajo.
Jasno je, da vseh stripov pa le ne morete dobiti oziroma so nekateri deli (prvi in omejene izdaje, ki niso šle v ponatis) bajeslovno dragi. No, tu priskoči na pomoč tudi internet, vendar vedite, da ste s tem lahko tudi v prekršku. Da pa ni vse v piratstvu, se dajo stripi v internetu tudi kupiti. In če ste novinec, boste takoj, ko si prenesete prvega, kaj hitro ugotovili, da je v vam čudnem formatu – CBR (Comic Book RAR). Zato boste potrebovali seveda ustrezen bralnik. Mimogrede, CBR je format stripovskega zapisa. To so slike v formatu JPEG (redko PNG, GIF ali BMP), stisnjene s postopkom RAR. Seveda lahko takšno datoteko preimenujete v RAR in potem vse skupaj prebirate z navadnim pregledovalnikom slik. Vendar zakaj bi, če bralniki stripov ponujajo precej več. Obstajajo še drugi formati stripovskega zapisa, imenovani po oblikah stiskanja: CBZ (CB ZIP), CBT (CB TAR) in CBA (CB ACE).
Vsem tem formatom pa je skupno eno: dajo dober spoj slik, ki tvorijo strip. Dobro in priporočljivo je imeti dober pregledovalnik zanje. In to je tudi tema današnjega dne.
PREGLEDOVALNIKI STRIPOV
ComicRack 0.9
Ogrodje za pregledovanje je odlično, pa tudi zelo prilagodljivo. Stripi čez lužo so namreč precej drugačnega formata, kot smo jih vajeni pri nas, zato morate upoštevati, da jih je treba tudi drugače predstaviti na zaslonu. Pregledovalnik je precej prilagodljiv in zelo dobro opravi svoje delo tudi z zbirkami stripov. Ker pa je pregledovalnikov osnovni namen le delo s slikovnim gradivom, poglejmo, kaj vse zmore.
Polna velikost branja je samoumevna. List pri tem ne sme izgubiti detajlov. Ker pa so navadno potem besedila manjše velikosti, imamo na voljo tudi povečevalno steklo, s katerim si določen detajl povečamo in laže ogledamo ali preberemo. Prav tako lahko posamezne dele prikažete samo v svojem zaslonu. Tako imate lahko na enem delu sliko, na drugem pa besedilo. Domišljija gre še dlje: če zna bralnik delati s slikami, zna tudi vrteti, kopirati in vse drugo, kar bralniki morajo znati.
Naenkrat imate lahko odprtih več stripov. Med njimi preklapljate s kazalci na spodnji strani in še na sto drugih načinov. Najelegantnejši je tisti, ki vam samodejno odpre novo stran, ko miško premaknete na določeno točko. Prav tako je elegantno urejeno prikazovanje po glavi posamezne strani. Tako se da za vsak strip posebej prilagajati barvno paleto, kontrast ter svetilnost. To je to možno narediti za vse stripe naenkrat. Glede na vsebino pa vam ComicRack prilagodi tudi ozadje. Tudi bližnjice se dajo prilagoditi. Koristile vam bodo predvsem takrat, ko boste gledali celozaslonsko.
Stripe lahko ocenjujete in vpisujete komentarje. Dodajate pa lahko tudi druge vam pomembne informacije. Vsako stran lahko tudi izvozite v enega od grafičnih formatov.
Odličen je tudi pri urejanju večjega števila zbirk stripov. Na voljo so vam iskanje po katalogu, urejanje po mapah, razvrščanje in podobne samoumevne stvari. ComicRack zna tudi urejati dinamične liste, podobno kot ste že vajeni pri MP3 ali datotekah s fotografsko vsebino. Vnesete določene detajle, ki jih potem ComicRack hrani v svojem skladišču.
Edini minus programa je, da ne ponuja pomoči. Kaj to pomeni, se verjetno zavedate. Funkcijo vsake tipke boste morali namreč odkriti kar sami.
Comical 0.8
Comical je prav tako brezplačen bralnik stripov. Je precej bolj okrnjen glede na ComicRack, a boste z njim še vedno počeli to, za kar je namenjen: brali stripe na zaslonu. Za moj okus Comical nekoliko bolje dimenzionira sliko na zaslonu. Čeprav pri tem spremeni razmerja, pa je strip tako na večjem zaslonu, že skorajda tak kot na papirju.
Seveda so na voljo celozaslonski način, premikanje levo-desno, skoki tja in nazaj, vrtenje in še kakšna manjša funkcija bi se našla. Dodali so pet najpogostejših filtrov za lepši in bolj dinamičen prikaz slike. Zanimivo je, da je mogoče obrniti tudi vrstni red prikazovanja Mange. Upam da veste, da se tiste originalne Mange berejo prav v nasprotni smeri, kot smo vajeni.
Drugega Comical ne ponuja. Povsem dovolj za branje, za kaj več bo treba poseči po drugih bralnih programih.
Vsak dan je v internetu na voljo tudi precej novih stripov, ki so prosto dostopni. Običajno gre to za tri do štiri okvirne slike, ki hočejo na komičen način povedati bralcu kaj zanimivega iz vsakdanjega življenja. Žal so večinoma vezani na računalniško srenjo, nekateri pa so dovolj zanimivi tudi za vse druge. Le najti jih je treba. In v tem grmu tiči zajec.
Comic Reader
Ta bralnik od vas ne zahteva nič drugega kot do, da po namestitvi označite, katere stripe si želite ogledovati. Kot sem že povedal, gre za brezplačne stripe, ki se v takšni ali drugačni obliki pojavljajo v spletu. Comic Reader pred vsakim zagonom pogleda na vse spletne strani, ali je kaj novega, in vam potem le te stripe (gre seveda za slike) prikaže kot izhodno datoteko na enem mestu. Datoteka je oblike HTML, in razen tega, da stripe preberete, ne morete narediti nič drugega. Edini dodatek, ki sledi na koncu vsakega stripa, je povezava na stran, kjer je objavljen.
O tem, kdo je zmagovalec ni dvoma: bralec, ki ima rad tovrstno umetnost. Če pa se navežemo na sestavek, kaj hitro ugotovimo, da boste za množico stripov vsekakor potrebovali ComicRack, ki se nadvse uspešno spopada tako z veliko količino podatkov kot tudi zelo dovršeno vsebino. Ko imate tega, drugega ne potrebujete. Avtorji bi morali dodati le še možnost, da svoje stare stripe v papirnati obliki spravite v digitalno s pomočjo tega programa. Papir (predvsem »jugo izvora«) namreč zelo rad porumeni, če le ni hranjen na pravem mestu. Tisti onkraj luže je precej boljši in zdrži veliko dlje.
Moj mikro, julij-avgust 2008 | Aleš Farkaš |
