Amebis je pri Besani uporabil poslovni model najema, uporabnik ne kupi programa, temveč plača uporabnino za dobo enega leta. Cena 115,2 evra (z davkom) je le ena od možnih. Študenti, dijaki in šolarji imajo popust, tako da če so nosilci »družinske« uporabnine, je cena 54 letno oziroma 4,5 evra na mesec. To pa zagotovo ni velik denar. 2000 uporabnikov pa bo imelo še eno možnost. Amebis se je dogovoril z Microsoftom in posebnega popusta bodo deležni kupci pisarniškega paketa Office 2010. Na škatli s tem izdelkom je nalepka, na njej geslo, ki ga poveste pri naročilu licence za Besano. Omenjeni ceni bosta tako še znižani, in sicer na 57,6 oziroma 27 evrov (študenti, dijaki in šoloobvezni) za prvo leto uporabe. Morda se boste obregnili ob poslovni model, vendar je ta žal na malem trgu (saj je Besana uporabna le za Slovence oziroma majhno število tujcev, ki se slovenščine učijo) edini, ki podjetju zagotavlja dovolj sredstev za razvoj in nadgrajevanje programa. Do zdaj je Amebis vsake dva do tri mesece objavil novo različico z novimi funkcijami in popravki napak, ki so mu jih sporočili uporabniki.

Med profesionalnimi uporabniki, lektorji in prevajalci že dlje časa kroži rek, da uporabljajo Word le zaradi Besane, saj te ni mogoče integrirati v odprtokodne urejevalnike besedil. Čeprav smo o Besani pred leti že pisali, velja ponoviti nekatere njene značilnosti. Sestavljajo jo trije deli. Dva samostojna programa Besna Mini, Besana Pregibnik in dodatek Besana za Word, ki funkcije Besane integrira v Word. Poleg tega pa je na voljo tudi brezplačno spletno orodje (besana.amebis.si), ki pa je omejeno v številu znakov, ki jih lahko naenkrat pregleda.

Besana Mini je hiter in preprost program, ki spremlja spremembe v odložišču, kar pomeni, da začne popravljati besedilo takoj, ko ga postavimo tja. Omogoča tudi tehniko povleci in spusti za prenos besedil. Besana Pregibnik zna sklanjati samostalnike in pridevnike, spregati glagole, stopnjevati pridevnike in prislove. Če pa je treba, program ob iskanju naredi lematizacijo. To pomeni, da besedo lahko vpišete tudi v kateri od oblik, program pa bo poiskal osnovno obliko besede in izpisal oblike. Najzmogljivejši pa je dodatek Besana za Word, saj ta preverja besedilo med pisanjem, in če se mu zazdi, da ste naredili napako, besedo ali več besed podčrta z zeleno valovito črto. S tem se ločijo od črkovalnika besed v Wordu (tudi tega je razvilo podjetje Amebis, Microsoft pa ga je odkupil), ki napačne besede označi z valovito črto rdeče barve. Besana v primerih, ko je napaka nedvoumna, predlaga popravek, če pa ne gre za jasno napako, izpiše možni razlog. Na primer, »v stavku morda manjka vejica«. To ima izobraževalno noto. Učence je primoran razmisliti o napaki in uporabiti možgane, ne pa da »robotsko« popravi in se pri tem ničesar ne nauči.

Ker gre za uporaben program, se nam je zastavilo nekaj vprašanj. Prvo in najočitnejše je, zakaj Besane Microsoft ne odkupi in je ne ponudi kot funkcijo svojih programov. Tako kot je to storil s programom za črkovanje besedil. Razlog je banalen. Microsoft bi to seveda storil, vendar je ponudil premalo. Oziroma sredstva, ki bi jih dal, ne zadoščajo za razvoj Besane, kar bi pomenilo, da bi ta ostala enaka naslednjih nekaj let, dokler Microsoft ne bi odkupil nove različice za svojo novo različico pisarniškega paketa. Pri programih, kot je Besana, kjer je potreben stalni razvoj, tak poslovni model ne pride v poštev. Drugo vprašanje je povezano z javno upravo. Zakaj država ne kupi licence, ki bi jih potem uporabljali javni uslužbenci, pa tudi šolam bi jih lahko razdelili? Kot so nam povedali, država za kaj takega ni pokazala interesa, čeprav bi šlo za pljunek v morje sredstev, ki jih vsako leto porabi za informacijsko opremo in licence za komercialne programe. Neumno. Še posebej ker ravno z državnih številk IP pride največ uporabnikov na spletno različico Besane. Pomeni, da jo poznajo in bi jo potrebovali. Zagotovo bi se našel interes, če bi Besano prodajala globalna korporacija. Potem bi se hitro našel denar pa tudi razlog za nakup. Ker pa gre za manjše slovensko podjetje, ga država temu primerno tudi obravnava.

Moj mikro, oktober 2010 | Marjan Kodelja