Podatki na papirju razkrijejo skoraj neverjetne lastnosti programa: Vračamo se lahko v čas, za shranjevanje sprememb pa ne potrebujemo skoraj nič prostora. Zakoni matematike in fizike nam seveda govorijo, da kaj takega ni mogoče. Podrobna preučitev sistema, ki ga program uporablja, razkrije, da res ni vse zlato, kar se sveti.
Sama aplikacija je sodobna, dostop do varnih točk je možen prek koledarja ali seznama. Točke se ustvarjajo samodejno glede na nastavitve, lahko pa jo ustvarimo tudi ročno. Sistem lahko vrnemo na katerokoli točko, iz nje pa lahko poiščemo tudi datoteke, ki smo jih po pomoti izbrisali ali uničili. Posebnega datotečnega revizijskega shranjevanja RollBack RX ne omogoča, datoteke shrani le v okviru varnih točk.
Rollback namreč ne uporablja klasične metode preslikave spremenjenih podatkov na drug razdelek, ampak se postavi med trdi disk in Windows ter spremembe le navidezno izbriše. Denimo, da smo narediti t.i. »varno točko«, torej trenutek v času, na katerega se lahko vrnemo. Po tem izbrišemo neko namestitev, denimo Office 2003, in ponovno naredimo »varno točko«. Ves postopek res potrebuje le nekaj sekund, a prostor na trdem disku, kjer je bil nameščen program, v resnici ni izbrisan. Rollback ga zaznamuje kot zasedenega, čeprav Windows »pisarne« ne vidi več. Hitrost takega načina varovanja je res zelo velika, prostora na disku pa je seveda vse manj, saj Rollback prostor, ki je spremenjen ali izbrisan, ne dovoli več uporabljati (z namenom, da ga lahko hitro sprosti, če želimo nazaj). Z dolgotrajno uporabo tako dobimo veliko neizkoriščenega prostora, in ko brišemo prejšnje »varne točke«, je smotrno opraviti defragmentacijo, torej postopek s katerim se vrne neizkoriščen prostor sistemu. Ideja seveda ni slaba, če poznamo njene omejitve.
Dobrodošla lastnost je tudi zapis na sistemski sektor, kar omogoča, da se vrnemo v čas, tudi če odpove sistem. Vseeno pa je potrebna pozornost. Rollback varuje le sistemski trdi disk, in če nam ta fizično odpove, se nam ne piše nič dobrega, če nismo uporabljali še drugih varovalnih metod, kot jih ponuja program True Image ali Ghost, torej izdelave slik sistema, ki je spravljen nekje na ploščah DVD ali dodatnih diskih. No, Rollback 8 se skuša uveljaviti tudi na tem področju. Največja novost »osmice« je možnost, da iz vsake varne točke v času naredi sliko sistema in jo shraniti na zunanji medij. Uporaba dodatnih programov tako ni več potrebna. Omeniti pa velja, da je rešitev precej špartanska, saj je postopek izdelave zagonskega CD-ja, s katerim lahko sliko spet spremenimo v sistem, zelo zapleten. Sneti je treba nekaj orodij in izdelati zagonski disk, brez tega nam slike ne pomagajo kaj dosti, saj jih ni mogoče odpreti iz programskega vmesnika v Windows. Avtorji obljubljajo, da bodo v prihodnjih različicah naredili zagonski CD, ki bo temeljil na Linuxu, ne več na Windows (zaradi licenc moramo uporabniki CD narediti sami).
Pomanjkljivost je tudi ta, da moramo imeti sistem na prvem razdelku trdega diska (po domače povedano, sistem mora imeti oznako C), sicer se Rollback Rx ne bo namestil.
Rollback nas je pustil z mešanimi občutki. Po eni strani omogoča zanesljivo vračanje nazaj v čas, izdelavo slik sistema, deluje tudi če sesujemo Windows, iz »preteklosti« lahko »rešimo« tudi posamezne datoteke in podobno. Po drugi strani pa smo pri zagonu in aktivnem delu računalnika opazili počasnejšo odzivnost računalnika, vračanje slik v sistem je zapleteno, varovanje pa omejeno na sistemski disk.
Za tiste, ki radi »podremo sistem« in veliko nameščamo/odstranjujemo, je orodje zelo priročno, čeprav bodo nekateri raje vsak teden naredili sliko s konkurenčnimi orodji, za trenutno varovanje svojega dela pa uporabili namenski program (denimo AJC Active Backup).

Jernej Pečjak