Če se najdemo v zgoraj opisanem položaju, je ena od rešitev Radmin 3.0 Remote Control. V računalnik, katerega želimo upravljati, je treba namestiti strežniški del programa, v upravljalni računalnik pa odjemalec (Viewer). Ko sta oba dela nameščena, se delo na daljavo lahko začne. Ko vpišemo geslo v oknu računalnika, zagledamo namizje oddaljenega PC-ja, ki ga običajno upravljamo z miško in tipkovnico. Če kdo sedi za oddaljenim računalnikom, lahko »samodejno« vidi delo z računalnikom, premike z miško in odpiranje programov. V tem se Radmin loči od Microsoftovega programa Remote Desktop Connection, pri katerem se ustvari nova seja in administrator dela, ne da bi tisti, ki sedi za oddaljenim računalnikom, to opazil. V tem pogledu je Radmin primernejši za učenje in pomoč na daljavo.

Povezava med računalnikoma je seveda ustrezno zaščitena z 256-bitnim šifriranjem AES, tako da varnost ni problematična. Navdušuje hitrost dela, saj že na povprečno hitri TCP/IP-povezavi, po kateri se prenašajo slika in ukazi, delamo le z minimalnim zamikom. Radmin ima namreč tehnologijo stiskanja in osveževanja le tistega dela zaslona, kjer se kaj spremeni. Če hitrost vendarle postane problematična, lahko zmanjšamo število barv ali število osveževanj na sekundo.

Radmin pa ne omogoča le oddaljenega dela z računalnikom. Z vključitvijo besedilnega in glasovnega pogovora je poskrbljeno tudi za komunikacijo med administratorjem in uporabniki. Če to ne zadostuje, je tu še možnost prenosa datotek iz oddaljenega računalnika in dostop telnet.

VELIKO NOVOSTI

Različica 3.0 je bila v delu več let, zato ne preseneča veliko število novosti: podpora več zaslonom na oddaljenem računalniku, samodejno iskanje aktivnih strežnikov Radmin v omrežju, popolna podpora tabelam Unicode, besedilni in glasovni klepet, pošiljanje sporočil v strežnik, združljivost z Windows Visto, izpopolnjeno kodiranje in še veliko manj opaznih, a nič manj pomembnih sprememb, kot so boljše stiskanje podatkov, prenos datotek, večjih od 4 GB ipd.

Radmin se je med preskušanjem izkazal za izredno stabilen in učinkovit program, dobro je deloval tako v lokalnem omrežju kot prek interneta. Zamera gre predvsem na račun licence. Ta je bolj pisana na kožo velikim podjetjem, saj računajo uporabo vsakega strežnika, torej računalnika, do katerega želimo dostop. En strežnik nas bo stal 49 dolarjev, kar bo pri desetih zneslo že 490 dolarjev. Popusti se začnejo šele pri 50 naročenih izvodih, kar ni ravno spodbudno za domačo uporabo.

Jernej Pečjak