Zaradi česa je programerski urejevalnik dober? Sicer vam bo vsak programer naštel druge lastnosti, ki naj bi bile pomembne, a bolj ali manj skupno vsem je to, da je majhen in hiter, saj so programerji dokaj neučakana rasa; da je v njem mogoče, za razliko od Beležnice v Windows, odpreti več datotek hkrati; da pozna programerske izraze za različne programske jezike in jih ustrezno obarva, saj s tem naredi program preglednejši in je iskanje napak precej lažje; da vsebuje funkcijo iskanja in zamenjave izrazov in še kaj bi se našlo.

Notepad++
Eden starejših in verjetno najbolj priljubljen programerski urejevalnik je Notepad++. Programček je majhen, saj je iz spleta treba sneti le nekaj več kot pet megabajtov, za to pa dobimo sicer nerodno in nedosledno poslovenjen urejevalnik, a vseeno več kot uporaben. Pozna okoli 50 programskih jezikov in orodij, kar pomeni, da zna dokaj dobro barvno označiti sintaksne značilnosti posameznega jezika. Poleg tega je za urejevalnik napisanih kar nekaj vtičnikov, ki že tako obilno funkcionalnost še razširijo.

vi/Vim
Vi/Vim, kjer je Vim naprednejša različica urejevalnika vi, je dokaj nevsakdanji urejevalnik, ki so ga včasih poznali bolj ali manj »ne-Windows« uporabniki. Ker deluje po nekoliko drugačnem načelu, lahko sicer marsikoga odbije, saj je potrebno kar nekaj časa, da se z njim res naučimo delati, a ko enkrat stvar obvladamo, je prihranek pri času in delu kar precejšen. Običajni urejevalniki delujejo tako, da vanj vstavljamo besedilo, nato pa nad njih izvajamo določene ukaze. vi/Vim pa je drugačen, saj je njegov privzeti način ukazni način. Je neke vrste miniaturno Unixovo ukazno okolje, kjer, ko enkrat znamo sestavljati različne ukaze in ugotovimo, kako praktično je lahko to, stvar postane neprimerno bolj simpatična.

GNU emacs
Če hočete, da se programerji »stepejo« med seboj, je dovolj, da postavite vprašanje, kateri urejevalnik je boljši − vi ali emacs. Obstaja celo vrsta stripovskih šal na to temo, tako zagrizeni so pripadniki ene ali druge opcije. Emacs je precej zajetna zadeva, saj je sčasoma prerasel v skorajda operacijski sistem s toliko ukazi, da je vse skupaj že malce preveč. Ne le, da gre za programerski urejevalnik, ker uporablja prevajalnik Lisp za to, da dobimo makro okolje, lahko kot vtičnik za emacs dobimo stvari, kot so tetris, šah in še celo vrsto drugih stvari. Urejevalnik je torej le eden od gradnikov emacsa.

SciTE
Če sta vi/Vim in emacs precej zapletena in obsežna je odprtokodni projektSciTE njuno pravo nasprotje. Gre za urejevalnik, ki ga sploh ni treba nameščati. Iz spleta le snamemo arhiv ZIP, ga razširimo v želeno mapo in zaženemo izvršno datoteko. In to je vse. Zadeva deluje tako v okolju Windows kot v X-windows. Sicer ne pozna toliko jezikov kot Notepad++, vendar je tudi nekaj čez 30 impresivna številka. Urejevalnik je hiter, učinkovit in zato, ker ni potrebne posebne namestitve, uporaben tudi kot prenosni programerski pripomoček.

NoteTabLight
Lahka različica je sicer precej okleščena, kljub temu pa se lahko ponaša z nekaterimi lastnostmi, s katerimi je vredna uporabe. To predvsem preiskovanje drevesne strukture, ki je tako hitro, da človek misli, da program sploh ni ničesar naredil. Druga dobra lastnost je hiter način zamenjave izrazov, ki je prav tako na zavidljivi ravni. Program je zanimiv tudi zato, ker imamo v njem ves čas na voljo pomoč za vse mogoče funkcije, ki jih ponuja, tako da se bo težko zgodilo, da se bomo kje izgubili.

Programe najdete na naslovih:
http://notepad-plus-plus.org/
www.vim.org/
www.notetab.com/
www.scintilla.org/SciTE.html
www.gnu.org/software/emacs/

Moj mikro, oktober 2011 | Miha Gradišnik |