Morda je Apple mislil, da je dovolj, če kupi zemljevide in okoli njih zgradi 'lepo' aplikacijo. Izkazalo se je ravno nasprotno. Pri kartografiji je le pomembna kakovost zemljevidov in nanje naloženih informacijskih slojev, testiranje pa ni mogoče z algoritmi za preverjanje kakovosti. Analizo kakovosti lahko naredijo le ljudje, ki v živo aplikacijo uporabljajo, večino napak pa je mogoče odpraviti zgolj ročno. Zato je Googlova aplikacija (oziroma kartografska storitev) boljša. Z njo se trudi že vrsto let, Apple pa je skočil v bazen, ne da bi prej preveril, kako globoka je voda.
V resnici pa ni vse tako katastrofalno, kot poročajo predvsem ameriški uporabniki. Moti nas, ni pa konec sveta, če je kakšen cestni nadvoz prikazan, kot da je prelomljen, ali pa da je bolnišnica postavljena na napačno stran cesta. S tem se da živeti. Prav tako smo navajeni, da živimo na koščku planeta, ki ni najbolj zanimiv in temu primerno ponuja kakovost storitev, kot jo. Primerjava med obema storitvama pa je vseeno zanimiva. Obe aplikaciji sta lepi in enostavni za uporabo, ponujata dokaj podobne možnosti. Tople vode nima smisla izumljati. Če ne bi pisalo, da je v iOS Applova storitev, bi lahko celo mislili, da je Googlova. Prva razlika pa je že pri navigaciji, torej glasovnem vodenju od točke A do točke B. Applova navigacija deluje tudi na področju Slovenije, Googlova še vedno ne! Kako pa je videti? Podobno, kot smo vajeni na samostojnih navigacijskih napravah, a s to razliko, da iPhone ali iPad pač ne 'ukazuje' v slovenščini. Ko se navadimo, kako so izgovorjene slovenske ulice ali kraji v sintetiziranem angleškem jeziku, niti ni tako slabo. Računanje poti je hitro, zadovoljivo hitro pa je tudi računanje nove poti, če zavijemo po svoje, na cesto ali ulico, ki ni bila v prvotnem načrtu. Ker gre za navigacijo v telefonu oziroma na tabličnem računalniku, moramo biti pozorni le na morebitne stroške prenosa podatkov prek mobilnega omrežja. Pametno je, da želeno pot nastavimo nekje, kjer imamo na voljo brezplačni prenos, saj aplikacija naloži potrebne zemljevide na napravo, in da med potjo preveč ne zavijemo iz predvidene smeri.
Prav razlika med aplikacijami je vidna pri dodatnih informacijah, ki so na voljo o podjetjih (restavracijah, barih …) oziroma znamenitostih v neposredni bližini. Applova aplikacija te podatke pridobiva od spletne storitve Yelp, Google pa iz več virov. Med njimi sta tudi lastna, storitev Google Places in baza podatkov Zagat. Slovenija je za obe podjetji dokaj nezanimiv košček planeta, kar se kaže v količini podatkov, ki so na voljo. Pri Applu skoraj nič, pri Googlu več, a daleč od tega, kar je na voljo v 'razvitem' svetu. Ne glede na to, kjer smo, pa je že zdaj jasno, da je Google v tem pogledu v veliki prednosti pred Applom, saj dodatne informacije pridobiva iz več virov. Predvsem pa lahko (ne v Sloveniji) pri Googlovi aplikaciji 'skočite' tudi na 'ulični pogled' (storitev StreetView), alternative zanj pa Apple ne pozna.
Zelo uporabna možnost kartografskih storitev je generično iskanje po njih. Zanima nas 'bar' ali 'kava'. Pri tem nismo pričakovali veliko, saj, kot smo že dejali, Slovenija za velikane ni pomembna, in zato so najdeni le tisti zadetki, kjer je iskana beseda v njihovem imenu. Pričakovano je Google prikazal več zadetkov kot Apple. Kar niti ni presenetljivo, saj ima Google v ozadju celo svojo bazo lastnega iskalnika (tudi s poosebljenimi podatki uporabnika).
Applovi zemljevidi se slabše obnesejo še v dveh pomembnih točkah: pri natančnosti umeščanja iskanega naslova (ali znamenitosti) na zemljevid in v prikazanih podrobnostih. Oboje je razvidno tudi iz zaslonskih slik. Pri obeh aplikacijah so satelitske slike podobne ločljivosti, na žalost tudi starosti, pri Applovi pa je manj podrobnosti v sloju 'promet' – 'narisan' zemljevid.
Googlova aplikacija je v veliki prednosti, če seveda zanemarimo, da še vedno ne omogoča vodenja. Jasno je opazno, da je Apple nov v kartografskem svetu in da se tega posla še uči. Dejstvo je tudi, da verjetno že zdaj odgovorni delajo vse noči, da bodo vse očitane nepravilnosti v čim krajšem času (kolikor je to sploh mogoče) odpravili. Če bi bil Steve Jobs še živ, bi iOS 6 še vedno imel Googlovo aplikacijo, če ne bi bil v stanju ponuditi popolne storitve. Manjka metla, ki jo je on držal v rokah. Kakor koli že. Applova aplikacija bo v naslednjih mesecih zagotovo izboljšana, veliko več časa pa bo preteklo, da se bo lahko vsaj pogojno kosala z Googlovo. Je pa seveda tudi druga plat te zgodbe. Če boste hoteli imeti iOS na svoji napravi, potem boste morali potrpeti z Applovimi zemljevidi. V naslednjih letih pa morda še s čim, saj se je Apple podal po poti vse večje neodvisnosti od Googla.
Moj mikro November December 2012 | Marjan Kodelja
