Zaradi velike izbire (lahko bi celo rekli preobilice) teh programov se je hitro zgodilo, da ste imeli nameščene tri, štiri ali celo več, ker so vaši prijatelji pač uporabljali drugačne programe kot vi. Kmalu se je pojavila potreba po enem krovnem programu, ki bi zmogel »razumeti« in oponašati vsaj prvega pol ducata najbolj priljubljenih programov za neposredno sporočanje. In res, že leta 2000 se pojavi Trillian, ki pa je imel sprva zaradi različnih standardov komuniciranja nemalo težav z našimi šumniki. Do danes se je razširil na dve veji, zastonjski Trillian Basic in plačljivi Trillian Pro, obeta pa se še tretja veja, Trillian Astra.

Toda že leto pred Trillianom je luč sveta ugledal Gaim, ki se je do danes zaradi prevelike podobnosti z imenom AIM moral preimenovati v Pidgin, v tem času pa si je nabral nekaj čez tri milijone rednih uporabnikov. Njegovi odliki sta je velika razširjenost na več različnih operacijskih sistemih (Windows, Unix, Linux, BSD, Mac OS X in celo AmigaOS) in kopica protokolov, ki jih podpira (Bonjour, Gadu-Gadu, IRC, Lotus Sametime, MySpaceIM, .NET Messenger Service, Novell GroupWise, OSCAR, QQ, SIMPLE

SILC, Jabber, Google Talk, Yahoo!, Zephyr). Pidgin seveda ne omogoča popolne funkcionalnosti teh programov, temveč le tisto, zaradi česar so nastali: neposredno sporočanje.

Pri Yahooju ali MSN-u lahko pozabite na kakšne multimedijske ekstravagance, saj lahko načeloma uporabljate le smeške in pošiljate datoteke. Žal smeškov neposredno iz Pidginovega pogovornega okna ni mogoče shraniti na svoj disk in jih uporabljati kot svoje, kar je, milo rečeno, precej nerazumljiva odločitev, a avtorji trdijo, da gre za tehnične omejitve razvojnega okolja, v katerem Pidgin nastaja (Gimp Toolkit). Kdo ve, morda je krivo tudi za to, da vam lastno določeni smeški ne bodo delovali, če imate poleg Pidgina odprt še svoj spletni predal GMail in/ali zagnan GTalk – takrat boste videli le kode za smeške, teh pa ne.

Avtorji so za maskoto izbrali pingvina in s tem nakazali svojo filozofijo delovanja – odprta koda. Program tako omogoča pisanje lastnih vtičnikov (plug-ins), kjer se šele zares pokaže njegova moč, saj vemo, da domišljija in sposobnost zagretih uporabnikov nimata meja. Pidgin vas seveda obvešča o prejeti e-pošti, a žal lahko spletni predal s svojo pošto odprete le, če vas čaka nova pošta.

Moj mikro, Marec 2009 | Matej Frece |