Različica 5, ki izide decembra 2000, torej le pol leta za štiricoo, ni več shareware, temveč je že zastonj, uporabniki pa so za ta privilegij prisiljeni gledati reklame v desnem zgornjem kotu. V tem času je jedro gorečih privržencev dovolj veliko tudi v naših krajih, da brskalnik v celoti prevedejo v slovenščino. Opera 5 je omogočala tudi pogovore prek takrat najbolj priljubljenega programa za klepetanje, ICQ, vendar so avtorji to podporo iz poznejših različic odvrgli. Najbrž največjo novost v vsej svoji zgodovini uvede različica 5.10, ki omogoča poteze z miško (mouse gestures). Z njimi orodna vrstica brskalnika postane nepotrebna in kmalu izgine z zaslonov marsikaterega uporabnika.

Novembra 2001 Opera 6 zaradi zahtev javnosti omogoči še klasičen SDI (single user interface, oz. po domače, vsaka spletna stran v svojem oknu), dodana je še podpora za Unicode.

Kmalu se začnejo prve težave z Microsoftom, ki je 24. oktobra 2001 onemogočil dostop do strani msn.com vsem brskalnikom razen Internet Explorerja. Po glasnem pritoževanju uporabnikov so si čez dva dni sicer premislili in znova dovolili dostop vsem brskalnikom, razen Operi, ki ji je msn.com pošiljal nepopolne datoteke vse do novembra.

Januarja 2003 izide sedmica, kjer je znova šlo za poliranje pod površino. Zaradi novega jedra so se strani prikazovale že prav nemarno hitro, izboljšana je bila podpora CSS-ju, dodana sta bila možnost klepetanja preko IRC-a in sprejemanje RSS-sporočil. Različico 7.5 Washington Post opiše kot preveč zapleteno za uporabo in (upravičeno) pograja preveč v oči bodečo reklamo v zgornjem desnem kotu.

V tem času se zopet pojavijo težave, ki jih sproži Microsoft. Čeprav je delež uporabnikov Opere zanemarljiv, jo očitno vseeno imajo za resno konkurenco, zato svojo spletno stran msn.com sprogramirajo tako, da zgolj Operi pošlje zastarelo datoteko css, zaradi česar se nekateri elementi strani prikažejo 30 pik bolj v desno, kot bi se morali. Tako prikazana stran daje vtis, da gre za hrošč v Operi. Njeni avtorji zato hitro izdajo posebno različico, imenovano Bork, ki le na strani msn.com besedilo spremeni v jezik švedskega kuharja iz Muppet Showa: »Bork! Bork! Bork!« Na drugih spletnih straneh deluje pravilno. Po tem prikazu, kako uničevalno lahko tovrstno pobalinstvo deluje na oba podjetja, Microsoft popravi msn.com tako, da le Opera 7 dobi najnovejše datoteke css, medtem ko za prejšnje različice to še vedno ne velja.

Istočasno Microsoft v Hotmailu pošlje Operi nepopoln javascript, ki uporabnikom onemogoča sprazniti mapo z neželenimi sporočili (empty junk-mail folder). Po več neuspelih poskusih navezave stikov z Microsoftom, jim podjetje Opera pošlje celo navadno pismo, a Microsoft ni nikoli odgovoril.

Različica 8 izide aprila 2005 in je prvi brskalnik, ki podpira SVG (Scalable Vector Graphics), po novem pa mu je mogoče glasovno ukazovati. Prepoznavanje glasu precej škripa (ali pa ima težave z mojim močnim slovanskim naglasom), nič bolje pa se ne odreže tudi, če glasovne ukaze poslovenimo. Sicer zanimiva možnost, toda počasna zato in primerna le za osebe, ki ne morejo uporabljati rok. Z različico 8.5 Opera postane freeware, saj reklam v zgornjem desnem kotu ni več. Opera 9 junija 2006 prva opravi test Acid2 z oceno 100/100 in po novem omogoča dodajanje programčkov, ki so jih napisali uporabniki (widgets), izboljša blokiranje pojavnih oken, varnost pred phishingom in za povrh v sklop brskalnika doda še odjemalca za bittorrent. Različica 9.5 je vmesni korak do Opere 10, a pravzaprav že sloni na novem jedru. Seznam tehničnih novosti je predolg, da bi ga naštevali.

OPERA GRE V TURBO

Kakšne novosti prinaša deseta različica, ki je dosegla rezultat 100/100 na testu Acid3? Z vidika uporabnika novosti ni veliko. Najprej pade v oči kozmetični dodatek. Namesto običajne pomanjšane sličice spletne strani, ki se prikaže, ko z miško lebdimo nad jezičkom, lahko zdaj celoten trak z jezički povlečemo navzdol in tako vidimo predoglede vseh trenutno odprtih strani

Najbrž najzanimivejša novost je črkovalnik, ki sproti, med pisanjem, z rdečo podčrta vse neznane besede. Seveda je za zdaj privzeto dodan le angleški slovar, pozneje pa lahko dodate še druge jezike. Trenutno jih je na voljo 20, od ukrajinskega do bretonskega, slovenskega pa žal (še) ni med njimi.

Ena večjih zamer Operi je bil okoren in zastarel način posodabljanja. Uporabniki so dobili kvečjemu avtomatizirano sporočilo, da je na voljo naslednja različica, nato je Opera odprla spletno stran z novo različico in to je bilo vse. Uporabniki so jo morali sami sneti, shraniti in namestiti. Samodejno posodabljanje, ki je danes že skoraj standard, je Opera končno dobila šele v deseti različici.

Najbrž najbolj oglaševana novost je Opera Turbo, ki naj bi pohitrila prenos podatkov. Trik je razmeroma preprost: podatki iz strežnika ne potujejo več neposredno k vam, temveč gredo preko strežnikov podjetja Opera, kjer se stisnejo in v takšni obliki pošljejo k vam, kjer jih brskalnik razpakira in prikaže. Avtorji pravijo, da naj bi zaradi tega že tako pohitren brskalnik deloval še nadaljnjih 80 % hitreje. Pri tem se zastavlja vprašanje anonimnosti, saj imajo zato pri Operi možnost pregledovati, kod po spletu se potikate in kaj shranjujete. Jasno, pri tem zagotavljajo, da tega ne počnejo, a če ste nagnjeni s teorijam zarote, je to možnost bolje izključiti, čeprav se je v praksi izkazala za precej koristno – razlika v hitrosti je tako velika, da je ni potrebno meriti s štoparico, ker je vidna z golim očesom. Slaba plat Opere Turbo so slike, ki so zaradi stiskanja videti slabše, in seveda, odvisni ste od nemotenega delovanja njihovih strežnikov, kar pa ni vedno zagotovljeno. Kadar se ta novi vmesni člen zatakne, ste obtičali tudi vi, zato je to možnost najbolje nastaviti tako, da se po potrebi vključuje in izključuje kar sama.

Speed Dial, ki je nastal v Operi 9, je preprost, a učinkovit trik. Ko odprete novo, prazno stran, se vam pojavi mreža 3 x 3, v katero lahko shranite povezave do najpogosteje obiskanih strani. Gre torej za še lažji dostop do najnujnejših zaznamkov. Če ste jih imeli več kot devet, si lahko po novem določite dimenzije tabele in vanjo spravite kar do 25 povezav. Možnost dodajanja ozadja tabele je sicer simpatična, a zgolj kozmetična.

Za to različico so avtorji oglaševali še funkcijo Opera Unite, ki naj bi brskalnik spremenil v domači strežnik za lažji dostop do datotek v lastnem računalniku (in drugih), a to novost so za zdaj prestavili in naj bi zaživela šele v Operi 10.1.

Kot pri zadnjih nekaj različicah je tudi tokrat največ sprememb tehnične narave, ki se nahajajo pod pokrovom. Če omenimo le dve, je ena od njih vsekakor jedro Presto, ki je nadgrajeno na različico 2.2 in naj bi omogočalo 40 % hitrejše prikazovanje spletnih strani. Opera Dragonfly je razhroščevalnik, ki omogoča vpogled v prikazovanje strani in ter ustavljanje in spreminjanje toka izvajanja (header inspection, HTML DOM editing, Javascript, CSS) v oddaljenih napravah, kot so prenosni telefoni, ali v drugem računalniku.

V GORDIJSKEM VOZLU

Je Opera 10 najboljši brskalnik? Danes to vprašanje ni več smiselno, kajti vsi največji brskalniki so si tako podobni, da je pravzaprav že vseeno, katerega uporabljate. Razlike med njimi so minimalne, zato je – kot pri avtomobilih –pomembneje to, kateri znamki »pripadate«. Za goreče privržence je Opera 10 gotovo popoln brskalnik, objektivno gledano pa se zdi, kot da se je tudi Opera v svojem razvoju upehala in postala del problema, ki ga je nekoč tako učinkovito razblinila. Za uporabnike je »revolucionarnih« novosti vedno manj, vse več je le kozmetičnih. Kot da je koncept brskalnikov zopet na tisti točki, ko se zdi, da naslednji velik korak ni več možen in da je na vrsti le še poliranje obstoječega. Kdo ve, morda pa bo nov Andreessenov izdelek tisti element, ki mu bo »od zunaj« uspel presekati že prevelik gordijski vozel trenutno obstoječih brskalnikov. Zaradi že skoraj prevelikega podrejanja številnim standardom Opera namreč občasno slabo prikaže strani, ki tem standardom ne sledijo v celoti, kljub vgrajenim metodam, ki naj bi te napake odpravili.

Opera žal ni več brskalnik, ki bi vsem drugim pokazal, kako se tej reči streže. Še vedno je korak pred konkurenco, a ta korak je postal sila kratek oz. jo drugi brskalniki že dosegajo in tu in tam presegajo. Časi, ko so drugi kopirali Opero, so mimo, in najbrž bo kmalu prišlo do obratnega procesa. A vendar, Opero še vedno odlikuje to, po čemer je znana že 15 let: nepožrešen in izjemno hiter spletni brskalnik, namenjen zahtevnejšim uporabnikom.