Preden začnemo družinsko drevo sestavljati, potrebujemo čim več podatkov. Živeči sorodniki so njihov prvi vir. Pogovor lahko razkrije marsikaj o zgodovini družine, imena in priimke ljudi, ki so že davno pokojni, kje so živeli, kdaj so umrli in tako naprej. Sledijo državni in cerkveni viri, ker pa je malo ali skoraj nič tega dosegljivo na spletu, moramo brskati po knjigah, kjer koli že te so. V pomoč nam je lahko slovensko rodoslovno društvo. Na njihovi spletni strani najdete odgovore na vprašanja, na primer kje začeti in kje se morda še skrivajo informacije, ko se pri svojem raziskovanju znajdete v slepi ulici. Pozneje, ko drevo nastaja, veja pa zavije s slovenskega nacionalnega ozemlja, boste imeli morebiti na voljo tudi spletne registre. Vse je odvisno, kako informatizirana je država, v katero vas raziskovanje pelje. Drugače je tudi tam treba brskati po knjigah, kar pa ni le časovno zamudno, temveč tudi veliko stane. Kdo pa je dejal, da je raziskovanje družine enostavno? Slovencev je malo, živeli smo v različnih državah, tako je skoraj pri vsaki družini verjetno, da je vsaj kakšen prednik prišel od daleč. Sestavljanje družinskega drevesa tudi nikoli ni končano. Ko zapolnimo generacijo prednikov v nekem časovnem obdobju, se pojavi želja, da bi z raziskovanjem nadaljevali vsaj še en rod. In tako naprej.
Trudili smo se poiskati vsaj kakšen slovenski spletni vir, kjer bi bili podatki o naših prednikih. Stanje na tem področju je slabo, čeprav je državna uprava leta 2005 uvedla elektronski matični register, elektronsko vodeno bazo podatkov, ki je združila tri prej ročno vodene matične knjige (rojstno, poročno in matično knjigo umrlih). Enostavno spletno iskanje po registru ni mogoče, vprašanje pa je tudi, kako uporabno bi bilo, saj register ne seže daleč v zgodovino. Nas pa zanimajo ravno najstarejši podatki. Potencialno malce bolj uporabni so tuji viri. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, bolj znani so kot mormoni, vodi največjo rodoslovno knjižnico na svetu, saj člani aktivno raziskujejo svojo družinsko zgodovino. Uporaba knjižnice je brezplačna. Omenimo še Ancestry.com, ki naj bi vseboval enajst milijard zapisov o ljudeh z vsega sveta. Morda pa boste imeli srečo in boste v enem ali drugem viru našli ravno osebo, ki jo iščete. Kdo bi vedel. Iskanje po spletu ne stane nič. Le nekaj časa.
Iskanje informacij je en del raziskovanja družinske zgodovine, drugi del je vizualizacija podatkov (risanje družinskega drevesa). Pri tem pa je lahko program ali spletna storitev v veliko pomoč. Na voljo je veliko različnih programov, z bolj ali manj dodelanimi možnostmi in načini prikaza družinske zgodovine (tudi v obliki knjige o zgodovini družine ali spletne strani), med njimi so tudi brezplačni. Med programi omenimo plačljiv program Family Historian 5, ki naj bi bil med boljšimi. Pri zbiranju podatkov o prednikih poleg povezav med njimi dobimo tudi druge podatke (fotografije, zanimivosti, avdio zapise, video zapise in podobno). Verjetno želimo tudi te vključiti v družinsko drevo. Od izbranega programa je odvisno, kaj omogoča. Pomembno pa je tudi, da lahko po potrebi zamenjamo program, kar pomeni, da mora stari znati podatke shraniti v tak format, da ga lahko novi enostavno in brez napak prebere. Programi bolj ali manj uporabljajo svoj način hranjena podatkov, vendar jih večina podpira specifikacijo GEDCOM (GEnealogical Data COMmunication). Razvila jo je prej omenjena cerkev in predstavlja edini standardni način prenosa podatkov med rodoslovnimi programi. Ovira pa je lahko, da nekateri programi ne omogočajo vseh njenih možnosti, zato ni nujno, da se pravilno prenesejo prav vsi zbrani podatki. Podpora specifikacije GEDCOM pa ni pomembna le pri zamenjavi programa, temveč tudi pri izmenjavi že izdelanih vej družinskega drevesa. Na primer, da pri raziskovanju svoje zgodovine naletite na daljnega sorodnika, ki počne isto in ima na voljo podatke, ki jih sami nimate.
Izmenjava podatkov je bolj prisotna pri tovrstnih spletnih storitvah, ki pa niso tako finančno prijazne kot programi. Tega enkrat plačate in uporabljate, spletne storitve pa sicer omejeno omogočajo brezplačno uporabo, a uporabnik hitro ugotovi, da za kolikor toliko uporabno družinsko drevo brezplačne možnosti ne zadoščajo. Na voljo ima plačljivo različico, ki pa največkrat pomeni plačevanje mesečne naročnine. Poleg že omenjene storitve Ancestry.com smo našli še storitev myheritage.si v slovenskem jeziku. Obe vsebujeta bazo podatkov o osebah, ki pa sta zelo verjetno povezani tudi z mormonsko bazo podatkov. Ko začnete oblikovati svoje družinsko drevo, kar pomeni, da se registrirate, storitev ustvari neke vrste vašo lastno spletno stran, kjer vnašate podatke in kjer se prikazuje drevesna struktura družinskih povezav. Več kot je uporabnikov storitev, večja verjetnost je, da vsaj eden raziskuje isto družino, zato je izmenjava podatkov enostavnejša in hitrejša.
Splet pa ponuja tudi druge možnosti iskanja prednikov oziroma sorodnikov s podatki, ki jih iščete. Družabna omrežja so kot naročena za takšno iskanje in sklepanje povezav. Facebook, Twitter ali kaj tretjega. To tretje je že omenjena storitev myheritage, ki je prav tako neke vrste družabno omrežje, vendar prilagojeno uporabnikom, ki se ukvarjajo z rodoslovjem. Dovolj je, da iščete po svojem priimku, priimkih ženskih prednic, ter med najdenimi poiščite osebe, s katerimi ste morda v sorodu. Povabite jih med svoje prijatelje, in če potrdijo povezavo, lahko z njimi navežete stik, v upanju, da vam bodo dali dovolj podatkov o družinski veji, kjer ste zašli v slepo ulico.
Kot orodje za raziskovanje družinske zgodovine je uporaben tudi Googlov spletni iskalnik. Google po svetu izvaja digitalizacijo kulturne dediščino, med katero so tudi stare knjige, časopisi in drugo zgodovinsko gledano pomembno gradivo. V njih se lahko skrivajo informacije, ki jih iščete, poleg tega pa je iskalnik morebitna pot do iskanih oseb ali spletnih strani, ki bi vam lahko pri vaših prizadevanjih pomagale. Nič nas ne bo stalo, le nekaj prostega časa. Google lahko pomaga še pri nečem. Omenili smo, da je družinsko drevo toliko bolj zanimivo, kolikor več dodatnih gradiv dodate svojim prednikom. Na primer, kako so bili v njihovih časih videti kraji, kjer so živeli. Poleg družinskih fotografskih albumov lahko vsaj del starih vsebin najdete tudi na spletu.
Kaj pa po tem, ko ste z izdelanim drevesom kolikor toliko zadovoljni? Verjetno bi svoj trud radi delili tudi s sorodstvom in svojimi prijatelji. Najbolj enostavno je, če družinsko zgodovino shranite v datoteko GEDCOM, objavite na za ta namen narejenih spletnih straneh ali pošljete po pošti. Vendar če ne izberete strani, ki bi znala datoteko prikazati kot družinsko drevo, bodo lahko drevo občudovali le prejemniki, kolegi rodoslovci, ki imajo ustrezne programe. Zato je morebiti boljša odločitev uporaba spletnih storitev, saj večina teh, poleg oblikovanja drevesa, omogoča tudi njihovo deljenje z ljudmi, katerim dostop dovolite. Lahko tudi izdelate svojo lastno spletno stran, bodisi sami ali pa programi, ki to možnost imajo, in jo objavite na kakšnem spletnem strežniku. Imate pa še eno možnost. Družinsko drevo lahko natisnete na tiskalniku velikega formata in obesite na steno.
Moj mikro, September Oktober 2013 | Marjan Kodelja |
