Pogoj za hitro rast števila uporabnikov je brezplačna storitev. To je razlog, zakaj so mreže, kot sta Facebook in Twitter, brezplačne. »Podatki, ki jih v mreži puščamo, niso naša last. Pravzaprav tudi niso last mreže. Skriti lastniki so oglaševalci. Vsaka fotografija, objava, dejavnost v mreži se beleži, pretvori v podatke, te pa kupujejo oglaševalci. Ker so jih kupili, so njihova last. Uporabijo jih, da nam prikažejo prilagojene oglase. Takšne, ki imajo več možnosti, da nanje kliknemo. Grdo povedano, uporabniki smo le 'izdelek' mreže, ki se kupuje in prodaja.« Tako trdijo pri družbeni mreži Ello, ki je bila leto dni zasebna, zdaj pa se vanjo lahko včlanimo. Za članstvo moramo najprej zaprositi, in šele ko dobimo vabilo, se lahko včlanimo. Od prošnje do povabila pa običajno preteče nekaj časa. Prošnje nekaj časa zbirajo, vabila pa pošljejo, ko mislijo, da je za to pravi čas.
Facebook je lahko zgodba o predvsem poslovnem uspehu, a zadnje leto je vse več raziskav pokazalo, da uporabniki iščejo in prehajajo na druge mreže, ki ne posiljujejo toliko z oglasi. Mladi se selijo na Instagram, tudi med slovenskimi mladostniki je priljubljen SnapChat, ali pa se povezujejo prek Viberja oziroma Whatsappa. Zadnji za pobeg ni več primeren, saj ga je Facebook kupil. Dolgotrajni uporabniki Facebooka pa se razburjamo, ker na njem najdemo vse manj zanimivih objav. Tudi če ne gre za Facebookove oglase, mrežo »prijatelji« izkoriščajo za reklamiranje svojega podjetja ali pa drugih podjetij, ki so jih pritegnila, da ga všečkajo. »Deset prošenj, naj že všečkam Lidl. Zakaj pa bi ga? Briga me zanj in za njegovo promocijo na Facebooku, ki sem ga imel, da se povezujem z ljudmi, ki ne živijo blizu, ne pa za igranje iger, všečkanje akcij podjetij in podobno. Že dolgo je tega, ko sem vsak dan obiskal Facebook. Zdaj ga obiščem morda enkrat na teden in predvsem na hitro«. Twitter še ni tako »onesnažen«, a je na dobri poti, da postane.
Facebook za nekatere ni več družbena mreža, temveč oglaševalski prostor. Naveličanost uporabnikov želijo izkoristiti pri mreži Ello, kjer so v manifest zapisali »vi niste izdelek«. Obljubljajo, da podatkov uporabnikov ne bodo uporabljali niti prodajali, priznavajo pa, da nekatere podatke zbirajo. Lokacijo uporabnika (IP-naslov) in čas, ki ga v mreži preživi. Podatkov o starosti in spolu uporabnika mreža ne zbira. Prijavimo se lahko anonimno in sami odločamo, katere podatke bomo vpisali. Zaradi tega je Ello zelo dobra alternativa Facebooku oziroma to, kar je ta obljubljal in do neke mere tudi bil na začetku. Prostor za zasebno druženje prijateljev, ki ne morejo skupaj na pijačo.
Ostaja pa odprto vprašanje, od česa bo mreža živela, če so zavestno izključili oglaševanje. Ena od možnosti je ponujanje plačljivih dodatnih možnosti, podobno kot za mobilni telefon kupujemo plačljive aplikacije. Na primer odprtje več računov. Osebnega in poslovnega, prvi naj bi bil za vedno brezplačen, drugi pa plačljiv. Nekaj dolarjev na leto, kar ni veliko.
Bomo videli, kaj od tega bo na koncu res. Tudi najbolj hvalevredne ideje so se izrodile, ko so začele deževati denarne ponudbe. Velike vsote denarja so omehčale ljudi, ki so prej veljali za načelne. Mreža bo postala zanimiva za prevzeme, ko bo dosegla omembe vredno število uporabnikov. A tudi če do tega nekoč pride, Ello predstavlja družbeno mrežo za prebeg uporabnikov, ki imajo Facebooka preprosto dovolj in si želijo mesto za zasebno druženje z osebami, ki si jih bodo sami izbrali, brez bojazni, da bi kdor koli zlorabil njihovo zaupanje.
Moj mikro, november – december 2014 | Jan Kosmač
