V vmesnem času so ugotovili, da so plačljive aplikacije vse manj konkurenčne, saj so bolj ali manj primerne brezplačne alternative. Ali »nelegalne« kopije. Namesto manj zmogljive »lite« različice so se odločili za dokupovanje dodatkov v aplikaciji. Še vedno je neokrnjena plačljiva aplikacija, preimenovana v Star Chart Infinite, brezplačna pa ima vse njene zmogljivosti in funkcije, razen štirih nadgradenj, ki jih dokupimo posebej. Te so prikaz in spremljanje meteoritov (meteoritski dež), kometov, med njimi tudi komet Ison, umetnih satelitov in razširitev sončnega sistema, ki doda vanj še nekaj nebesnih teles. »Pakete« nameravajo dopolnjevati, niso pa nujno potrebni. Vsaj ne za večino, ki želi imeti na napravi zvezdno karto za vsak primer, na primer če bomo imeli priložnost zazreti se v nebo in bomo ob tem začutili nebrzdano radovednost izvedeti, kaj je najsvetlejša točka na nebu. Komur astronomija pomeni več, pa mu ne bo škoda plačati nekaj evrov za Infinite ali še manj za dodatke brezplačne aplikacije.
Aplikacija nas je prepričala zaradi svoje preproste uporabe. Po zagonu najprej vpraša, kako naj pridobi podatke o položaju. Zemljepisno širino in dolžino lahko ročno vnesemo, poiščemo kraj (mesto) ali pa aplikacija podatke pridobi od v napravo vgrajenega sprejemnika GPS. Zadnja možnost je bolj natančna, a s prvima lahko opazujemo nebo, kot je videti iz poljubnega mesta na planetu. Po tem aplikacija na zaslonu prikaže nebo, kakršno naj bi bilo v smeri, v katero je naprava obrnjena. Zanesljivost prikaza je odvisna od tipal, saj mora aplikacija poznati smer in relativni položaj naprave, ali je obrnjena bolj proti obzorju ali navpično navzgor.
Na zaslonu opazujemo zvezdno karto z dodanimi elementi, ozvezdji, ki so predstavljeni z narisanimi nebesnimi znamenji, označenimi glavnimi nebesnimi telesi, njihove tirnice in podobno. Kaj od tega je v resnici na zaslonu, lahko spreminjamo. Vsaka svetleča pika na zaslonu je nebesno telo. Če je bolj svetla, je verjetno bližje, manj svetla pa bolj daleč. Nebesna telesa lahko tudi iščemo, če jih aplikacija pozna. V primeru iskanja na zaslonu opazimo ime iskanega telesa in puščico, ki kaže, kam moramo obrniti napravo, da je telo na zaslonu poravnano s telesom, ki ga na nebu vidimo s prostim očesom. V tem je tudi bistvo aplikacije. Zanima nas, kaj je svetla točka na nebu. Proti njej usmerimo mobilno napravo in nato »tapnemo« na svetlo točko zvezdne karte, da aplikacija izpiše podatke o nebesnem telesu. Mislili smo, da je zanimiva zvezda, na koncu pa se izkaže, da je planet ali celo kaj tretjega.
Aplikacija na zaslonu prikaže veliko podatkov, zato se mnogo bolje obnese na večjem zaslonu tabličnega računalnika kakor na manjšem zaslonu pametnega telefona. Možno je tudi zatikanje delovanja aplikacije na manj zmogljivih ali starejših mobilnih napravah. Pred kratkim so ponudili tudi različico aplikacije, prilagojeno Googlovim očalom (Google Glass). Pametna očala bodo astronomske aplikacije dvignile na novo raven uporabnosti. Enostavneje je obrniti glavo proti točki na nebu in poravnati navidezno karto z zvezdnim nebom, kot držati mobilno napravo pred očmi in početi enako. Dvojna škoda. Očal pri nas ni mogoče dobiti, a tudi če bi jih lahko, so pregrešno draga, saj 1500 dolarjev (približno 1136 evrov) ni poceni zalogaj.
Moj mikro, september – oktober 2014 | Jan Kosmač |
