Največ od tega dobimo le, če smo prijavljeni v Googlov račun. Na androidnih mobilnih napravah je to običajno, saj le tako delujejo vse funkcije naprave, kot morajo, in imamo dostop do aplikacij na tržnici (Google Play). Niso pa vedno prijavljeni uporabniki namiznih računalnikov, pa tudi ne Applovih naprav, ki raje uporabljajo Applov račun. Googlov račun je pomemben, saj se v tem primeru sinhronizira skoraj vse, kar počnemo. Ali drugače, bolj nazorno povedano. Tudi če na eni napravi zapremo brskalnik, so nam na drugi še vedno na voljo zadnji sinhronizirani zavihki, zaznamki in zgodovina brskanja. Sinhronizacija poteka le v eni smeri, in sicer iz namizne različice brskalnika na mobilno. To gre celo tako daleč, da mobilni brskalnik po vpisu iskalnega niza v univerzalno vrstico predlaga povezave, ki so tako ali drugače povezane s stranmi, ki smo jih imeli nekaj minut prej odprte na namizni napravi. Lahko bi se strinjali, da je to po eni strani zelo uporabno, a tudi grozljivo. Saj vemo, da nas Google povsod spremlja, še zdaleč pa ne vemo, katere in koliko podatkov beleži in predvsem, kaj je sposoben iz njih razbrati.
Podprto je tudi glasovno iskanje. S pritiskom na univerzalno vrstico, pri čemer se prikaže zaslonska tipkovnica, je na skrajni desni strani ikona majhnega mikrofona. Če jo kliknemo, aktiviramo funkcijo prepoznave glasu, pri čemer nas brskalnik prijazno obvesti, da (še) ne podpira našega jezika, da pa lahko narekujemo, počasi in enakomerno, iskalni niz v generični angleščini.
Navadili smo se že, da imamo znotraj brskalnika odprtih več zavihkov. Odpremo jih lahko načelno, kolikor želimo, med njimi pa se sprehajamo s potegom prsta z enega roba zaslona na drugega. Če to naredimo v levo, skočimo na naslednji zavihek, v drugi smeri pa na predhodnega. Ali pa pritisnemo na ikono, ki kaže, koliko jih je odprtih, in dobimo drugačen način njihovega prikaza. Predstavljeni so kot kupček kart, z zavihkom, ki je bil prvi odprt na dnu. Izberemo lahko želenega, ta se prikaže na celotnem zaslonu, če pa ga 'zagrabimo' in potegnemo prek levega ali desnega roba, ga zapremo. Če to storimo pomotoma, enostavno odpremo nov zavihek in na njem so prikazane pomanjšanje ikone prej odprtih strani. Čeprav so zavihki celota brskalnika, jih Chrome obravnava samostojno. V praksi to pomeni, da če se en sesuje, se ne sesuje brskalnik, z njim pa tudi vsi ostali zavihki, kjer ni prišlo do težav.
Za konec sem pustil še dve zadevi, ki sta se mi zdeli še najbolj zanimivi. Sinhronizacija odprtih zavihkov pomeni ravno to. Če imamo na namizni različici na primer odprte tri zavihke in smo na obeh (ali) več napravah prijavljeni z enakim Googlovim računom, dobimo na vseh mobilnih napravah znotraj Chroma v tem namenjenem delu brskalnika seznam namiznih računalnikov, pod njim pa seznam odprtih strani. Ne vrhnjih domen, temveč povezave do tistega, kar vidimo na zaslonu na primer namiznega računalnika. Dovolj je, da kliknemo na želeno povezavo, in na zaslonu mobilne naprave se odpre enaka vsebina.
Druga zadeva pa je funkcija, ki je bila do zdaj podprta z neodvisno aplikacijo, zanimivo pa je, da te ni več na tržnici Play, s katero vsebino (povezavo) pošljemo na mobilno napravo. Mogoča sta dva načina, in sicer da pošljemo le povezavo ali pa vse potrebne podatke za 'offline' delo. Primer, ki nazorno kaže zmogljivost te funkcije, so Googlovi zemljevidi. Na namiznem računalniku na primer odpremo zemljevid nekega mesta, nato pa na njem poiščemo pot od točke A do točke B. Pošiljanje je mogoče le, če prej namizni Chrome opremimo z ustreznim programskim vtičnikom, ki poleg rumene zvezdice na desnem robu univerzalne vrstice prikaže ikono mobilnega telefona. S klikom nanjo dobimo seznam naprav, ki so priključene in na katere lahko 'vsebino' pošljemo, in možnost pošiljanja kopije, ki bo dosegljiva tudi na telefonu, ko ta ne bo povezan v internet. Poslano se nato prikaže v istem delu mobilnega Chroma, kjer je seznam sinhroniziranih zavihkov, pod »Prejeto iz drugih naprav«. Ko izberemo poslano, imamo v gornjem primeru dve možnosti. Bodisi zahtevek obdela brskalnik ali, kar je v konkretnem primeru še bolje, aplikacija Zemljevidi. V obeh primerih dobimo na zaslonu enak del zemljevida, vključno z narejeno potjo.
Možnost pošiljanja na mobilne naprave nam je povzročala nekaj preglavic. Najprej pri izbiri programskega vtičnika za namizno različico brskalnika. Razlog je preprost. Do izida mobilne različice Chroma je bila ta funkcija izvedena s pomočjo vtičnika in mobilne aplikacije neodvisnega avtorja oziroma drugače povedano, Google je ni podpiral. Omenjeni 'neodvisni' vtičnik za brskalnik pa je še vedno na seznamu možnih vtičnikov, zato se lahko hitro zmotimo. Googlov vtičnik se imenuje Chrome to Mobile, starejši pa Google Chrome to Phone Extension. Problem je, ker sta njuni ikoni na pogled podobni in hitro zamenljivi. Googlova ikona se 'pojavi' na skrajnem desnem koncu univerzalne vrstice, vendar v njej (poleg ikone zvezdice), druga ikona pa le streljaj bolj desno, takoj za koncem vrstice (glej sliko).
Če se zmotimo in uporabimo napačen vtičnik, funkcija ne bo delovala. Ko bomo poskušali 'vsebino' poslati, ne bo prikazan seznam podprtih naprav in dobili bomo obvestilo, da ni nobene registrirane naprave. Izjema je le, če imamo na mobilni napravi naloženo ustrezno mobilno aplikacijo (je del 'funkcije' neodvisnega ponudnika), ki pa jo v tržnici nismo našli. Naša napaka je bila, da smo hoteli vtičnik neodvisnega ponudnika povezati s funkcionalnostjo, ki je del mobilne različice brskalnika Chrome, kar pa preprosto ne gre. Je pa neodvisna ponudba še vedno uporabna, saj mobilni Chrome ne deluje v starejših različicah Androida.
Moj mikro November December 2012 | Marjan Kodelja
