
Ker se je začelo novo šolsko leto, smo se potrudili in za vas izbrskali kar nekaj tovrstnih programov. Seveda vsi niso brezplačni, pa tudi na trgu jih ni prav veliko, ki bi obvladali vse zadeve, vezane na obdelavo in pregledovanje miselnih vzorcev. Primarno in sekundarno šolstvo naj bi precej delalo z učenci na področju organiziranja idej in miselnih vzorcev. Večja težava je pri zaposlenih, ki tega nikoli niso delali. Študentje in drugi pa tako ali tako morajo že poznati svoj način dela. Morda je čas, da tudi drugi spoznajo precej preprostejši način sestavljanja zapiskov.
Pri uporabi računalnika je cilj, da imate miselne vzorce predstavljene na zaslonu − grafično in besedilno. Ker si lahko predstavljate, da gredo zadeve tudi v neskončnost, jih zna računalnik po potrebi tudi skrivati ali zakrivati. Več ali manj vse delovanje na temelji na načelu »oče–sin« oziroma predstavi drevesa, ki je sestavljeno iz vej in poddreves. Pa si oglejmo nekaj teh programov pobližje.
NovaMind Editor Express 4
NovaMind je predstavnik novodobnih uporabniških vmesnikov. Na začetku vas bo namučil, če še niste »preklopili« v novo okolje. Vse je namreč organizirano po logičnih sklopih. Na srečo teh sklopov ni toliko kot pri pisarniškem paketu, pa vseeno. Stvar naj bi se prilagajala vašemu delu, vendar ponavadi uporabnik stvari išče in išče ... Vsaj na začetku je tako, bodite prepričani.
Sicer pa NovaMind ponuja bolj ali manj vse, kar potrebujete za »urejanje misli«. Tudi reference uporabnikov so zavidljive. Ker pa danes merimo na segment šolskih uporabnikov, smo si ogledali najmanjšo in s tem tudi najcenejšo rešitev − različico Express.
Uporabniški vmesnik je precej podoben konkurenčnim, čeprav moram priznati, da je ta najbolj prilagodljiv. Ima urejeno točno nameščanje posameznih povezovalnih elementov, prav tako pa tudi oblikovanje vseh drugih elementov. V ta namen se seveda morajo odpreti tudi nova okna (majhen pregled, kako bo stran videti na papirju, dodaten urejevalnik besedila ...). Misli lahko poljubno premikate po zaslonu, a jih program na začetku poskuša lepo razvrstiti glede na izbrani model.
Posamezni »misli« lahko dodate sliko, povezavo do spletnih strani, povezavo do datotek in map. Logično je, da vsi elementi omogočajo tudi podrobnejše zapise. V večini primerov pridemo do teh s klikom. V programu pogrešam delo z nivojskim elementi. Se pravi, da se na kompleksnem problemu premaknete nivo nižje ali višje s klikom. Sicer znajo vsi tovrstni programi prikazati drevesa od osnovne veje navzgor. Le redki pa se znajo takoj premakniti na, recimo, nivo 8.
Program zna projekte izvoziti v sliko (TIFF,JPG, PNG), datoteko XML ter seveda PDF. Uvoziti pa zna samo iz XML-a in seveda svojih starih programskih sklopov. To me spominja na držo, češ, mi smo najboljši, kaj se bomo mi drugim prilagajali, naj se oni nam. Vendar pri boljšem pregledu drugih kaj hitro ugotovimo, da so taki skoraj vsi.
Program deluje v svetovno najpomembnejših jezikih. Ker je Slovenija na svetovnem zemljevidu kot atom, nas ni zraven. Škoda je, da tako preprost in učinkovit program ni bolj povezan s kakšno pisarniško zbirko. Izkoriščal bi lahko vsaj črkovalnik.
Mindjet Manager Pro 7
Tudi Mindjet Manager sodi v skupino, ki uporablja novodobni grafični vmesnik. V primerjavi s programom NovaMind je precej bogatejši z zmožnostmi. Seveda pa bi konkretno oceno lahko dali, če bi bila oba v isti cenovni kategoriji. Vendar vseeno je pri Mindjetu čutiti, da so stvari bolj organizirane in seveda ponujajo dosti več možnosti.
Delo z Mindjet Managerjem je precej lažje za človeka, vajenega delati s programi, ki namesto grafične predstavitve za določena dela raje pokažejo besedilni opis. Če recimo poleg slike povezovalnega elementa dobite še opis, vam bo vse skupaj verjetno jasnejše.
Grafično se obdelana struktura že v osnovi lepo namešča na delovno površino. Težava se bo pojavila pri velikih projektih, ko boste hoteli imeti vse na enem oknu, a to na žal ne bo mogoče. Prav zato so tukaj logično povezane strukture precej bolj strnjeno prikazane. Nič nepotrebnega razmetavanja z vsebino. Mindjet tudi zelo dobro stiska elemente. Tudi privzeta predloga je zelo dobro sestavljena.
Delo je precej lažje kot pri konkurenci, saj ideje z miško prosto premikamo po zaslonu, prav tako preprosto preklapljamo med osnovno strukturo in vejami. Program sam poskrbi za ustrezne spremembe zapisov in povezovalnih elementov, tako da je vedno vse tiptop. Če recimo sina spremenite v očeta, se sinu povezani elementi ustrezno preimenujejo in pobarvajo v skladu s predlogo.
Poleg ozke povezanosti s paketom Office zna Mindjet izkoriščati tudi makre. V ta namen vključuje jezik Visual Basic ter urejevalnik, ki je enak Microsoftovemu. Izkorišča pa tudi druge dobrote, kot so črkovalnik, pisava, področne nastavitve ... Saj je bil že čas, da se pri teh zadevah uporabijo tudi že obstoječe rešitve drugih, ne pa da vsak hoče imeti svoje.
Mindjet zelo dobro deluje tudi v skupinskem delu, kjer pridejo zelo prav izdelava komentarjev in upravljanja ter sledenje sprememb v predstavitvi. Izvažati zna v osnovne Microsoftove programe družine Office ter tudi v PDF in slike. Novost je arhiviranje skupine datotek, potrebnih pri enem miselnem projektu, v stisnjeno (zip) datoteko in jo tudi kot tako voditi in urejati. Izdelano lahko prikažete v predstavitvenem načinu ter v načinu več osnovnih pregledov v enem oknu. Program ima samo eno veliko napako −za posameznika je seveda predrag, zato se je vredno pozanimati, če lahko kje dobite izobraževalno licenco, ki je precej cenejša. Sicer pa bi se vsekakor odločil za tega, če bi se odločal za nakup.
Visual Mind 9
Program sodi v »težko kategorijo«. Uporabniški vmesnik je za novinca, vajenega starega načina dela, dobrodošel. Bolj ali manj vse je na svojem mestu. Seveda se boste morali naučiti delati s tovrstnimi programi, če niste vajeni takega mišljenja in delovanja.
Žal Visual Mind sodeluje le s programi Office, izvoziti pa zna še v obliko PDF. Dober pa je tudi za delovanje v povezavi z dlančnikom, od koder lahko projekte preberete in tudi shranite. To je bil tudi edini program s tovrstno možnostjo. Žal je del programa za uporabo z dlančnikom treba dokupiti. To je tudi ena od največjih vrednosti programov za izdelavo miselnih vzorcev. Kajti večina idej se ne porodi prav takrat, ko bi to želeli, temveč pri »brezzveznih« dogodkih, ko premišljujemo o drugih zadevah.
Uporabniški vmesnik je razdeljen (če si drugače ne prilagodite) na okno za hiter dostop do ključnih podelementov drevesa, indeksa vsebine, iskanja po vseh zapisih znotraj programa in seveda zaznamkov ter na osrednji del, ki vam grafično predstavi vaše ideje. V osnovi so seveda vidne samo najpomembnejše veje, s klikom na plus pa se odprejo tudi podveje. No, slednje je samoumevno v vseh tovrstnih programih.
Izris drevesa se lahko tudi spremeni. Posegate lahko po bolj ali manj standardnih zadevah − pogled z vrha, levo-desno, drevesni pregled in kazalo. Zna pa Visual Mind prikazati strukturo tudi kot organogram. Prikaz je precej bolj dodelan kot pri vseh konkurentih. Moti pa dodajanje podrobnega opisa, kjer se odpre samo malo dodatno okno brez možnosti izbire pisave, barve itd. Težava se pojavi tudi, ko hočete določen element postaviti na drugo, vam ljubše mesto. Tega program ne omogoča, saj se strogo drži osnovnih smernic. Ima zato možnost premikanja gor-dol, levo-desno od izbranega očeta. Na voljo je zelo veliko modelov oblikovanja. Tu lahko izbirate med kopico možnostmi. Hiter dostop do prvih 9 podnivojev izbranega »očeta« tudi ni zanemarljiv. Kajti pri drugih programih morate klikati na posamezne »sinove«, da pridete do želenega.
Zmožnosti programa je res veliko. Poleg preprostega »risanja« misli na papir, zna dodajati tudi spletne poveze, povezavo z zunanjimi datotekami in mapami, poštna sporočila, naslove in osebne podatke. Ne izostanejo niti slike. Celotno področje delovanja si lahko prilagodite tudi s predlogami, ki jih sami uredite. Na začetku si izberete že pripravljene strukture za določene elemente. Poglavitne lastnosti pa določite že pri ustvarjanju, pozneje pa jih program dodaja tako kot privzete. Še vedno pa lahko spreminjate večino tega za posamezni element ali nivo.
Visual Mind deluje v več jezikih, a slovenščine ni med njimi. Poleg osnovne dejavnosti zna za vas narediti še precej več. Med drugim vas obvešča z opomniki, tekočimi opravili, prebiranjem in povezovanjem na RSS-novice, deluje lahko v polnozaslonskem načinu ... V glavnem, premore kopico dodatkov ki jih konkurenca ne pozna, žal pa ima prav zato tudi višjo ceno.
Na kratko o miselnih vzorcih |
Miselne vzorce so poznali že v pradavnini, razvidni so že iz jamskih slikarij in skozi vso zgodovino. V novejšem času so raziskave miselnih vzorcev zasnovali predvsem na posnemanju delovanja možganov. |
Miselni vzorci naj bi izboljšali sposobnost mišljenja. Tako na papirju kot na računalniškem zaslonu predstavljajo zapis ključnih misli. Vse se začne z osnovno idejo – ključno besedo, ki jo potem obdelujemo naprej in razgrajujemo misli. Ključna misel ima nalogo, da nam prikliče v spomin tisto dejanje, ki je vezano na naslov. Ta beseda je ponavadi glagol ali samostalnik, ki pa ga spremljajo pridevniki in prislovi. Od ključne besede gredo »misli« v vse smeri in na robu so ponavadi vedno najmanj pomembne, a še vedno vezane na določeno skupino misli. |
Na ta način naj bi tudi delovali naši možgani. Seveda lahko pri obdelavi uporabljate tudi barve, različne načine pisanja in risanja, poglavitni cilj pa je – zapomniti si in predstaviti točno določeno misel. Pravzaprav lahko z miselnimi vzorci lahko predstavimo skorajda vse: od začetka načrtovanja, prek stališč, do končnega izdelka – končanega projekta. |
Več informacij in napotkov za začetek najdete na spletni strani http://en.wikipedia.org/wiki/Mindmap. |
Microsoft Visio
Microsoftovo orodje Visio zna med drugim tudi delati z miselnimi vzorci. Ker program ni ozko specializiran za tovrstno delo, od njega tudi ni mogoče pričakovati kakšne velike izbire možnosti. Delovanje temelji na »vlečenju« poglavitnih tem in njihovemu povezovanju. Vsako podtemo lahko preprosto prestavite tudi na nov list, a s tem izgubite preglednost in nit delovanja. Se pravi, odpadejo nivoji. Manjkajo tudi izpopolnjene podrobnosti, kakršne premorejo specializirani programu. Visiov uporabniški vmesnik je »starodoben«, je pa zelo tesno povezan s pisarniško zbirko Office. Če ste v njej star maček, potem vam tudi delo z Visiom ne bo težko, sicer pa je za moj okus, od zamisli do dobrega končnega miselnega vzorca z njegovo pomočjo dolga pot.
Namenjen je predvsem tistim, ki se šele prilagajate – učite urejenega delovanja in miselnosti. Nakup močno odsvetujem, če ne boste uporabljali drugih, osrednjih zmožnosti tega programa, saj bi bila cena v tem primeru močno pretirana.
SmartDraw 2008
Tudi SmartDraw ni tipičen predstavnik »samo« urejevalnika miselnih vzorcev. Je precej več in tudi precej več stvari obvlada kot Visio – vsaj v osnovi. Delo je precej podobno kot pri Visiu, a več o tem v eni od prihodnjih številk, ko bomo SmartDraw vzeli pod drobnogled.
Grafični vmesnik je v primerjavi z Visiom že prilagojen novemu pisarniškemu paketu Office, nima pa polne podpore in sodelovanja z zbirko Office. Ne zna recimo izkoristiti niti črkovalnika, zna pa vendarle iz teh dokumentov uvažati in vanje izvažati. Predvsem zna uvoziti tudi iz vseh Visiovih datotek, prav tako iz Micrografxovega programa, izvaža pa tudi v obliko PDF. Predvsem pa zna tako kot Visio veliko na področju ustvarjanja in urejanja raznovrstnih diagramskih tehnik. Na diagram lahko pripnete tudi slike, zemljevide, spletne strani, povezave na spletne strani in še marsikaj, prek raznih objektov, ki pa morajo biti nameščeni na disku. Ni dovolj, da imate datoteko, morate imeti še knjižnico objekta.
Na žalost se elementi ne znajo premikati prosto po zaslonu, saj povezovalni element tega ne dopušča. Vse mora biti urejeno hierarhično, kot so si to zamislili v predlogah. Zato pa se preprosto uredijo osnovni elementi in pripravijo na želeno osnovo oziroma obliko.
Freemind
Prvi in edini, ki pozna slovenski jezik, tako da boste lahko s privajanjem in učenjem začeli že pri svojih nadebudnih mladoletnikih. Preveden je urejevalni del. Na pomoč boste morali še malo počakati. Poleg tega je program brezplačen, kar mu še zviša vrednost.
Na žalost za svoje delovanje potrebuje tudi nameščeno Javo, vendar mu to ne zmanjša vrednosti. Edina težava, ki jo boste kaj hitro opazili, je, da program deluje precej počasneje, kot bodo delovale vaše misli. Programski vmesnik še ni preklopil na novodobne smernice. Kar je tudi v redu, saj tako uporabniku ni potrebno prilagajanje.
Delo je nadvse preprosto in podobno kot pri drugih tovrstnih programih. Škoda, da grafični urejevalnik ni na ravni Mindjet Managerja, da bi se dalo posamezne elemente obravnavati neodvisno in jih tako tudi premikati po področju, kjer bi se potem vmesnik sam intuitivno prilagodil spremembi. Vse je tudi manj pisano in barvasto, vendar še vedno nadvse odlično rabi svojemu namenu. Vsem fizičnim slogom se lahko prilagodita tako barva kot tudi oblika. Dodate lahko recimo določene simbole, ki še popestrijo in razširijo vaše pregledovane elemente, pa tudi misli potujejo na sliki drugače kot na pisani besedi. Freemind zna večino tega, kar boste na tem področju kdaj potrebovali.
Izvažati zna v oblikah HTML, PDF, PNG, JPG, XSLT. Pozna se mu tudi sodelovanje z zbirko OpenOffice. Brezplačni programi seveda dobro sodelujejo, kar je pohvalno. Uvoziti zna recimo iz MindManagerja različice 5 ter seveda njemu značilne zapise.
Zanimiva je recimo uporaba šifriranega vozlišča, kjer nekdo, ki nima gesla, ne vidi tistega, kar ste tam »mislili« oziroma spisali. Odlično −tega nisem videl nikjer drugje! Druga zanimiva stvar je zgodovina, kdaj ste dodali kak del.
Odličen je tudi prikaz Outline (načrt ali skica), ki vam omogoči hitrejši vpogled in iskanje elementov. Zanimivi predvsem za mlajše uporabniki pa so markerji, s katerimi lahko svoje misli predstavite tudi zabavneje.
http://freemind.sourceforge.net
XMIND 2007
Program je bil narejen z ogrodjem Eclipse. Marsikomu to ne pove nič, drugim pa naj prišepnem, da je stvar identična temu ogrodju za hiter razvoj aplikacij. Deluje v Javi, vendar tega niti opazili ne boste, saj se vse skupaj odpira in dogaja presenetljivo hitro.
Za vse druge je treba povedati, da je grafični vmesnik zasnovan na starem standardu, se pravi z meniji in ikonskimi deli. Prav tako ne manjkajo drugi povezovalni elementi, ki se prikažejo kot odpirajoča se okna ali menijski ukazi na desni strani.
Na začetku je treba odpreti že narejeno predlogo ali si izdelati svojo. Potem se delo začne. Program je dober in obvlada vse, razen da ni zelo navezan na pisarniško zbirko.
Relacije se lepo povezujejo, saj na izbranem objektu dobite puščico, tako da ga kar povežete. Tudi točno na določeno mesto ni težko zadeti. Težava je da imate manj svobode pri urejanju elementov po dokumentu. Vseeno mora obstajati neko hierarhično zaporedje, da dobite povezavo oziroma povezovalni element.
Dobre lastnosti: primerjava map med sabo, okno za zelo hiter dostop do vseh poglavitnih elementov in nivojev, preprosto dodajanje in ustvarjanje novih zapisov, prilagajanje oblike ... Mnogo je dodatnih grafičnih elementov, ki popestrijo puščobne vzorce. Odlična rešitev je tudi možnost takojšnjega pregleda lastnosti določenega objekta. Ta se vam prikaže v obliki vseh informacij in danih možnosti za spremembe v dodatnem oknu. Ima pa manj možnosti za dodajanje vzporednih elementov. Od vseh zmožnosti dodajanja posebnih elementov pa XMIND omogoča samo prebiranje slike ali beležke.
»Potegniti« zna obstoječe podatke iz FreeMinda in MindManagerja 5/6, izvoziti pa kot sliko, dokument PDF, PowerPointovo predstavitev ter besedilno ali Wordovo datoteko.
Trenutno smo imeli priložnost preizkusiti le različico 2007. Za oktober je napovedana nova, 2008, ki naj bi imela predvsem izboljšane grafične elemente in delo z njimi. Bomo videli.
Insight
Program ima precej čuden uporabniški vmesnik. Nisem našel niti načina, da bi to uredil v eno okno. Za kaj namreč gre? Insight deluje na osnovi projektne mape − skladišča, kjer se zbirajo vse povezljive informacije, datoteke, spletne pošte, spletne strani in druge. Od tam jih tudi berete, in če hočete, da se določena informacija pojavi v urejevalnem delu, mora biti dostopna tudi v skladišču. Težava se pojavi, ko imate kar naenkrat odprtih več oken za delo s programom in morate med njimi spretno krmariti. V glavnem, ta način mi ni bil posrečen. Človek porabi preveč časa, da naredi preprosto stvar. In če pri tem moramo še misliti, kako bomo to naredili, je tu problem.
Sicer je uporabniški vmesnik kar soliden, čeprav odstopa od smernic v drugih programih. Vmesnik tudi ne pozna toliko ikonskih bližnjic za lažje delo. Vse skupaj je skrito za meniji oziroma »obešeno« na desni miškin gumb. Se pravi precej špartansko. Vendar pa se znajo elementi prosto premikati po zaslonu oziroma po delovni površini.
Dobrodošla popestritev je tudi izdelava svojega sloga, ki se mu potem prilagajajo vsi drugi. Manjkajo nivoji in hiter dostop do njih. Ima pa zato Insight tudi dobre lastnosti, ki jih drugje ni. Recimo primerjava dveh map, potem so tukaj še sinhronizacija s strežnikom, drugačna notacija zapisov ter preverjanje in popravljanje napak v celotnem dokumentu. Možno je tudi zaklepanje z geslom. Zadeva mora zelo lepo delovati v strežniškem okolju in medsebojnem sodelovanju več uporabnikov. Za domačo uporabo pa bi si upal trditi, da program ni. Zelo skromen je tudi v prebiranju že narejenih vzorcev. Izvažati pa zna v večino standardnih oblik (HTML,PDF, slika, Postscript, XML ...).
Aleš Farkaš