Na prvi pogled velike razlike ni. Paket še vedno obsega šest komponent – Writer kot urejevalnik besedil, Calc kot elektronska preglednica, Impress kot predstavitveni program, Base kot podatkovna zbirka, Draw kot program za vektorsko risanje in Math kot urejevalnik enačb. Kot prva novost nam pade v oko to, da ni več različic za posamezne jezike, ampak je ena mednarodna, kjer nato določimo, od kod smo, sistem pa se temu primerno prilagodi. To tudi očitno pomeni, da zdaj več ne bomo potrebovali jezikovnega paketa in ne bo treba nameščati dveh komponent, ampak le eno. Sicer pa na prvi pogled novosti ni opaziti. Paket, čeprav smo testirali beta različico (3.2.99.3), deluje stabilno, kar pomeni,da smo verjetno dokaj blizu uradne različice 3.3. Ker nas je zanimalo, kaj so razvojniki naredili od prejšnje različice, smo si ogledali seznam sprememb (changelog) in v njem videli, da je bil sistem deležen skoraj 1400 popravkov. To se seveda sliši ogromno, a nič posebnega, saj gredo skozi podobne procedure vsi programi, brezplačni in komercialni. Tako visoko število sprememb najdemo zato, ker so v poročilo vključene tudi najmanjše spremembe. Te morajo biti dokumentirane, saj gre za skupinsko delo in bo brez tega lahko več ljudi reševalo eno težavo ali se spomnilo podobne stvari. Prav zato najdemo med spremembami na primer »Make oox-xlsx-import-fix-connector-shape.diff apply again«, karkoli že to pomeni.

Večina teh 1400 sprememb, ki jih je bil izdelek deležen na prehodu z različic beta 2 na beta 3, je sicer res miniaturnih, a vseeno daje vedeti, da se s paketom resno in zavzeto ukvarjajo. In ta vtis je nekaj, kar LibreOffice ta trenutek najbolj potrebuje. Takšne spremembe imena in strukture »lastništva« so namreč dokaj kritične, kar zadeva zaupanje uporabnikov. Ti namreč niso najbolj naklonjeni takšnim spremembam, poseben poslovni ne, kamor pa Open, se pravi LibreOffice cilja. Upajmo, da se bo Oracle spametoval in paketu vsaj prepustil ime, če se že z razvojem noče ukvarjati.

Moj mikro, januar 2011 | Miha Gradišnik |